Ka Unô Ve Lu Mbatomov Mba Aôndo Ainge?

“Mkom wase ka her Aôndo a dugh ye. Ka Un A gem se se kom u lun mbatomov sha ikuryan i he [ye].”—2 MBAKORINTE 3:5, 6.

 1, 2. Lu nyi tom Mbakristu mba ke’ derianyom u hiihii la cii ve lu a mi, kpa akaa va gema nena?

MBAKRISTU mba ke’ derianyom u hiihii mbara yange ve lu a tom u injaa u eren, shi mba sha Shighe Wase ne kpa mba a mi nahan—ka tom u pasen loho u dedoo je la. Yange i shighe ve cii mkurem shi ve lu mbatomov mba ikyuryan i he la kpaa. Mbagenev seer lun a ityom igenegh, er u tesen ke’ tiônnongo nahan. (1 Mbakorinte 12:27-29; Mbaefese 4:11) Mbamaren mba a ityom i vesen ke’ icombor ve kpishi. (Mbakolose 3:18-21) Kpa ve cii mba gbe uwer sha tom u hange hange man u injaa u kwaghpasen ne ga. Ke’ Ruamabera u Mbakristu u i nger ke’ zwa Grika u hiihii la i nger ishember i i yer ér tom ne ér di·a·ko·niʹa, inja na yô ka iertom shin tomshiren je la.—Mbakolose 4:17.

² Shighe ngur karen yô, akaa gba geman. Tsô, nongo ugen va due i gba yilan ú ér ka mbahemen mbaadua, mba yange ve ver ian i civirigh i pasen kwagh la hingir kwagh ve ayol a ve tseegh yô. (Aerenakaa 20:30) Mbahemen mbaadua mba ve vese iyenge ga mban lu mba ve yilan ayol a ve ér Mbakristu yô. Ikpelaior i hemban ngeen la hingir u lun di ishamior i gban zan adua tsô. Ityom i ishamior ne lu a mi yô lu u nan uiyua mba a koson mbahemen mbaadua mbara a mi yô, nahan mbagen kpishi hingir u gban teman ungwan a ungwa tseegh tsô, ve kera lu pasen kwagh ga.

 3, 4. (a) Ior mba ke’ Mbakristu Mbaaiev ka ve hingir mbatomov nena? (b) Ka an ka i tôô er nan ngu ortom ke’ Mbakristu Mbaaieve, man ka sha ci u nyi akaa a lu kposo ke’ Mbashiada mba Yehova?

³ Mbahemenev mbaaduav senge ér mba mbatomov (ka mgem u i gem ishember i di·aʹko·nos ke’ zwa Latin ér minister man ikyav i i̱ í lu “wanakiriki” je la).a Sha nahan yô, ka ve za bee imakeranta i henen tom u aduagh maa i tsegha ve. The International Standard Bible Encyclopedia kaa ér: “Ikyav i ishemberti i ‘tsegha’ man ‘mtsegh’ la ka u teren ikyumen iantom i i ne mbatomov shin upristi sha ikyev i atindi a i we sha adini ve, i hembe veren ishima sha kwagh u tahav mbu yôôn Mkaanem shin nan usakeramentu shin eren akaa ne cii la.” Ka an nan tseghan mbatomov mbana? The New Encyclopædia Britannica kaa ér: “Ke’ ucôôci mba ve undu adini u ngise i veren ubishôp la ga yô, ortom u tseghan ior la ka i lu bishôp keng. Kpa ke’ ucôôci mba Presibiteri yô, mtsegh u tseghan ior ngu sha ikyev i mbatomov mba ke’ ucôôci mba Presibiteri la.”

⁴ Nahan, ian i civirigh i lun ortom ke’ ucôôci mba Mbakristu Mbaaiev la kera ka kwagh u hanma or ga. Kpa he’ Mbashiada mba Yehova yô ka nahan ga. Hii nan i lu nahan ga? Ka sha ci u ke’ tiônnongo u Mbakristu u ke’ derianyom u hiihii la kpa yange kwagh lu nahan ga.

Ka Unô Ve Lu Mbatomov Mba Aôndo Jim Jimi?

 5. Sha kwagh u Bibilo i ôr yô, mba ve lu eren tom u mbatomov la kua uno ior kere?

⁵ Bibilo kaa ér mbacivir Yehova—mba ve lu sha man mba shin tar cii—ka mbatomov. Mbatyomov yange ve eren Yesu tom. (Mateu 4:11; 26:53; Luka 22:43) Mbatyomov shi mba “za wasen mba vea ya dyako u myom la.” (Mbaheberu 1:14; Mateu 18:10) Yesu lu ortom. A kaa ér: ‘Wan u or kpaa A va, ka sha u i̱ er Un tom ga, kpa sha u Un Una er mbagenev tom’ yô. (Mateu 20:28; Mbaromanu 15:8) Sha nahan yô, er i lu u mbahenen mba Yesu vea “dondo Un ijime yô,” ka kwagh u kpilighyol e̱r i lu keng u ve kpaa vea lu mbatomov nahan ga.—1 Peteru 2:21.

 6. Yesu yange tese ér gba u mbahenen nav vea lu mbatomov nena?

⁶ Yesu kaa a mbahenen nav cii man a kôndo a yem sha nahan ér: “Za nen, za gema nen akuraior cii a̱ hingir mbahenen, eren nen ve batisema ken iti i Ter man Wan man Icighan Jijingi, tesen nen ve u kuran akaa a M we ne kwagh sha mi cii.” (Mateu 28:19, 20) Lu u mbahenen mba Yesu vea lu mba geman ior hingir mbahenen—ka mbatomov je la. Mba vea gema vea lu mbahenen mbahev la kpaa vea hen u kuran akaa a Yesu wa ve kwagh sha mi la cii kua tindi u za geman ior hingir mbahenen la kpaa. Orhenen u Yesu Kristu nana lu ortom aluer nana̱ lu nomsoor shin kwase, organden shin wanye kpaa.—Yoel 2:28, 29.

 7, 8. (a) Ka avur a ruamabera a nyi a tese ér Mbakristu mba mimi cii ka mbatomovo? (b) Ka mbampin mba nyi ve dugh sha kwagh u mtsegh u tseghan or laa?

⁷ U zuan sha kwagh ne vough yô, sha iyange i Pentekosti u ke’ inyom i 33 S.W. la, mbahenen mba Yesu mba ve lu heregh cii, nomso man kasev kohol cii lu “ôron uzegembaakaav mba Aôndo.” (Aerenakaa 2:1-11) Heela tseegh ga, apostoli Paulu nger ér: “Ka ken ishima ka i na jighjigh sha u zuan a ishô ye, shi ka sha zwa ka i pase sha u zuan a myom ye.” (Mbaromanu 10:10) Kwaghôron u Paulu ne yange lu sha ci u asande a nongo u mbahemenev mbaaduav tseegh ga, kpa ‘lu sha ci u mba yange ve lu ke’ Roma, mba ve doo Aôndo ishima la cii mba i yer ve ér ve̱ lu uicighanmbaiorov la.’ (Mbaromanu 1:1, 7) Kape “uicighanmbaiorov mba ve lu ken Efese, mba ve lu jighjigh ken Kristu Yesu” mbara cii kpa yange lu u vea ‘wa akôv shin angahar, ka mkoholyol u sha ivangeli i bem je la.’ (Mbaefese 1:1; 6:15) Shi ior mba yange ve ungwa washika u yange i nger he’ Mbaheberu la cii lu u vea ‘kôr ave gbang sha mpase u ishimaverenkeghen ve, sha u i̱ de tenger ga yô.’—Mbaheberu 10:23.

⁸ Nahan kpa ka hanma shighe or ka nan hingir ortomo? Shin se kaa ser ka hanma shighe nan lu or u i tsegh nana? Man ka an nan tsegh nana?

Mtsegh u Tseghan Or Ér Nana Lu Ortom La—Ka I Lu Hanma Shighe?

 9. Yange i tsegha Yesu lu hanma shighe, man lu an nan tsegha unu?

⁹ Nenge ikyav i Yesu Kristu sha u fan shighe u ka i tsegha or man or u ka nan tsegha nan yô. Yange lu a takerada u mtsegh shin digirii he’ ma makeranta u tesen mbahemenev mbaaduav sha u tesen ér un ngu ortom ga, shi yange lu ma or nan tsegha un kpaa ga. Tsô er nan ve se kaa ser yange lu ortomo? Ka sha ci u mkaanem ma yange i na Yesaia la ma kure sha a na vough, ér: “Jijingi u Ter ngu sha a Mo, sha ci u A shighem mkurem, A tindim er M̱ yôô Loho u Dedoo.” (Luka 4:17-19; Yesaia 61:1) Mkaanem man tese ke’ igbar je ér yange i tindi Yesu ér a̱ za ôr loho u dedoo. Lu an nan tindi unu? Er jijingi u Yehova yange tsegha Yesu sha ci u tom yô, nahan ikyav tese wang je ér ka Yehova Aôndo yange tsegha un ye. Kwagh ne yange er hanma shighe? Yange jijingi u Yehova va sha Yesu jighilii zum u i er un batisema la. (Luka 3:21, 22) Nahan lu zum u i er un batisema la i tsegha un ye.

10. Ka an ka nan na ortom u Kristu nan ‘kuma’?

¹⁰ Mbadondon Yesu mba ke’ derianyom u sha hiihii la di ye? Ve kpa ian ve i lun mbatomov la due lu he’ Yehova. Paulu kaa ér: “Mkom wase ka her Aôndo a dugh ye. Ka Un A gem se se kom u lun mbatomov sha ikuryan i he” ye. (2 Mbakorinte 3:5, 6) Yehova ka a na mbacivir un ve kuma u lun mbatomov nav nena? Nenge ikyav sha Timoteu u Paulu ôr kwagh na ér ngu or u “eren Aôndo tom sha Loho u Dedoo u Kristu” la.—1 Mbatesalonika 3:2.

11, 12. Timoteu yange za hemen sha u za hingir ortom nena?

¹¹ Mkaanem ma yange i nger he’ Timoteu ne ma wase se u fan er yange hii ve hingir ortom yô: “Kpa we yô, lu ken akaa a i tese u, u ne a jighjigh la, gadia u fa ve mba u hen sha ikev ve la. Man shi u fa er hii iyev je u kav icighanruamabera u a fatyô u tesen we u zan ken myom sha jighjigh u nan u ken Kristu Yesu la.” (2 Timoteu 3:14, 15) Imaagh ki jighjigh u nan u Timoteu, u yange lu u̱ una mgbegha un u pasen ke’ igbar la yange lu mfe u fan Ruamabera la. Kwagh ne lu di takerada u ôron sha tseeneke na tseegh tsôô? Ei. Yange gba pe Timoteu una zua a iwasen sha u lun a mfe u vough man mkav u ke’ jijingi sha kwagh u lu ôron la. (Mbakolose 1:9) Sha nahan yô, i ‘taver Timoteu ishima tsung sha u a na jighjigh yô.’ Er yange vande fan Ruamabera “hii iyev je” yô, ka keng mbatesen un mbara yange a lu ngô na kua ngô na u tamen kpaa, sha ci u ka inja er ter na lu or u nan jighjigh ga nahan.—2 Timoteu 1:5.

¹² Nahan kpa kwagh yange lu ker hemba u Timoteu hingir ortom di tseegh tsô la. Kwagh u yange lu yô, mzough u yange lu zuan imôngo vea Mbakristu mba ke’ atôônanongo a a lu ikyua ikyua la yange taver jighjigh u nan na. Hii nan ve se fe nahana? Se fa nahan sha ci u zum u Paulu zua a Timoteu hiihii la “anmgbianev mba ve lu ken Lisetera man Ikonium lu wuese” gumor ne. (Aerenakaa 16:2) Heela tseegh ga, anmgbianev mbagen yange ve nger uwashika her atôônanongo sha ayange la sha u taver á asema. Shi yange mbakuran kpaa ve za sôr ve sha u taver ve asema. Mbamne mban cii wase Mbakristu amba er Timoteu nahan sha u vesen ke’ jijingi.—Aerenakaa 15:22-32; 1 Peteru 1:1.

13. Lu hanma shighe nahan i tsegha Timoteu ér a̱ lu ortomo, man er nan ve ú kaa wer mvese na u ke’ jijingi la yange saa heela ga?

¹³ Sha mtese u tindi u Yesu u a lu ke’ Mateu 28:19, 20 la yô, se fa tsô ser sha ma iaven igen, jighjigh u nan u Timoteu mgbegha un u dondon Yesu man eren batisema kpaa. (Mateu 3:15-17; Mbaheberu 10:5-9) Kwagh ne lu ikyav i Timoteu i tseghan iyol he’ Aôndo a ishima i môm je ne. Timoteu eren batisema yô, maa a hingir ortom. Hii he’ shighe la je, uma na man agee na kua hanma kwagh na cii hingir u Aôndo. Kwagh ne lu gbaa u vesen u mciviraôndo na, lu ‘icighan tom’ je la. Nahan kpa, Timoteu kera hunde ishima sha ci u un ngu ortom yum ga. A za hemen u vesen ke’ jijingi hingir Orkristu u vian. Kwagh ne lu nahan sha ci u mlu u Timoteu lu kôôsôô a Mbakristu mba vian anza er Paulu nahan la, kua kwaghhenen na u sha tseeneke man tom na u pasen kwagh vôron ga la cii.—1 Timoteu 4:14; 2 Timoteu 2:2; Mbaheberu 6:1.

14. Or u i ‘i ver nan sha u zuan a uma u tsôron’ yô, ka nan za hemen sha u hingir ortom ainge nena?

¹⁴ Mtsegh u tseghan or ainge sha ci u tom u Mbakristu u kwaghpasen la kpa kaha ga. Or u ‘i ver nan sha u zuan a uma u tsoron yô’ ka i wase nan sha u nana hen kwagh u Aôndo man shi awashima na sha ikyev i Bibilo i henen. (Aerenakaa 13:48) Or la ka nan hen u yaren tom a atindi a ke’ Bibilo ke’ uma u nan man u eren msen he’ Aôndo sha inja kpaa. (Pasalmi 1:1-3; Anzaakaa 2:1-9; 1 Mbatesalonika 5:17, 18) Nan kohol imôngo vea mbananjighjigh mbagen nahan nan zough a iwasen sha mbamne man mserakaa u “wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh” a lu nan la. (Mateu 24:45-47; Anzaakaa 13:20; Mbaheberu 10:23-25) Nahan ka nan zua a mzehemen vough vough sha gbenda u mhen u henen kwagh la.

15. Zum u or nan er batisema yô, ka nyi ka i ere? (Nenge ngeren u shin kpe la kpaa.)

¹⁵ Ke masejime yô, or u henen Bibilo la ka nan va luun a dooshima u Yehova Aôndo shi nana naan naagh ku ipaa la jighjigh yô, i sar nan pe tseghan iyol i nan jimin cii geman nán Ter u nan u sha la. (Yohane 14:1) Ka nan tsegha iyol i nan ke’ msen nan tswen je, nahan nan mase eren batisema u a lu ikyav i ke’ igbar i tesen kwagh u nan vande eren ke’ iuv la. Batisema ka iniongo i mtsegh u nan je la, sha ci u ka shighe u i kav nan jighilii ér nan ngu wanakiriki u tseghan iyol shín uwegh ga je la, inja na yô nan hingir di·aʹko·nos u Aôndo. Nana za hemen u nyaghen tar. (Yohane 17:16; Yakobu 4:4) Nan gema iyol i nan jimin cii nan na “nagh ku uma a mi, icighannagh ku doon Aôndo,” nan shi uwegh ga, nan kegh ér saa i er nan ma kwagh kpaa ga. (Mbaromanu 12:1)b Nan ngu ortom u Aôndo, nan ngu dondon Kristu.

Kanyi I Lu Tom u Mbakristu?

16. Ka ityom i ortom igen i nyi yange Timoteu lu a mini?

¹⁶ Tom u Timoteu la yange lu nyi man nyi? Er yange lu zenden vea Paulu yô, lu a ityom i vesen i eren. Shi yange Timoteu va hingir ortamen yô, a er tom taveraa sha u tesen mba ve lu Mbakristu a na imôngo mbara, shi taver ve asema kpaa. Kpa er Yesu man Paulu kpa lu nahan, kwagh u hiihii ke’ tom na yô lu u pasen loho u dedoo shi geman ior hingir mbahenen. (Mateu 4:23; 1 Mbakorinte 3:5) Paulu yange kaa a Timoteu ér: “Kpa we yô, kundu ishima sha akaa cii, taver ishima sha ican you; er tom u ivangeli, kure u doo doo.” (Ka se se nger i yier ye.)—2 Timoteu 4:5.

17, 18. (a) Ka tom u nyi nahan man mbatomov mba Kristu ve erene? (b) Tom u kwaghpasen ne ngu hange hange he’ ortom u Kristu nena?

¹⁷ Kape tom u Mbakristu ve eren ainge la kpa ú lu vough je la. Mba eren tom u ke’ igbar u ivangeli u tesen mbagen gbenda u myom u ú har sha naagh ku Yesu la, shi mba tesen mbaasemaleghlegh sha u ve̱ yila sha iti i Yehova kpaa. (Aerenakaa 2:21; 4:10-12; Mbaromanu 10:13) Ka ve pase ke’ Bibilo vough vough e̱r i lu Tartor la tseegh ú lu ishimaverenkeghen i uumace mba ican i tser ve ne yô, shi ve tese er hegen je kpa akaa aa lu guda aluer se dondo akaawan a Aôndo yô. (Pasalmi 15:1-5; Marku 13:10) Kpa ortom u Kristu nan yee ivangeli i akaa a tyôô ga. Kpa ka nan tesen ér “u civir Aôndo. . . ngu a ityendezwa sha uma u hegen ne kua uma u a lu van la kpaa.”—1 Timoteu 4:8.

¹⁸ Sha mimi yô, mbatomov kpishi seer mban a igbenda i eren tom i alaghga ia kaha a Orkristu ugen yô. Ior kpishi mba a ityom i eren he’ tsombor. (Mbaefese 5:21–6:4) Mbatamen man udiakon mba a ityom ke’ tiônnongo. (1 Timoteu 3:1, 12, 13; Titu 1:5; Mbaheberu 13:7) Mbakristu kpishi ka ve wase sha u maan Ayou a Tartor. Mbagenev zua a ian i civirigh i dedoo i nan ayol a ve sha ci u eren tom he’ ma iyaagh ki Betel ki Watch Tower Society. Nahan kpa, mbatomov mba Kristu cii mba a ci ke’ mpase u pasen loho u dedoo la. Or u gban inya ngu ga. Ka m-er u eren tom ne á ne i fe or ke’ igbar ér nan ngu ortom u Kristu jighilii ye.

Ieren i Ortom u Kristu

19, 20. Ka ieren i nyi i gbe u mbatomov mba Kristu vea lu a mi keng-e?

¹⁹ Mbatomov mba ke’ Mbakristu Mbaaiev kpishi soo icivir gande, nahan ka ve tôô atiatom anza er “icighan or,” shin “fada” nahan. Kpa ortom u Kristu yô, nan fa e̱r i lu Yehova tseegh a kom icivir i icighanegh yô. (1 Timoteu 2:9, 10) Ma ortom u Kristu môm kpa nan we iyol sha imba icivir i ngira nahan ga, shi kwagh gbe nan sha atiatom kpaa ga. (Mateu 23:8-12) Nan fa je ér inja i di·a·ko·niʹa jim yô ka “tom.” Ishemberkwaghôron i i zough vea i ngin, i̱ i̱ tesen ieren la ka í yar tom a i̱ ke’ Bibilo sha ashighe agen sha u tesen ityom i or eren nan ikyangegh, amba er u tilen or sha, shighe u nan ye kwaghyan nahan. (Luka 4:39; 17:8; Yohane 2:5) Shin er í hembe kenden a iti ne sha ke’ tom u Mbakristu nahan kpa, di·aʹko·nos ka wanakiriki u shiren tom her di tsô.

²⁰ Sha nahan yô, ortom u Kristu môm kpa nan ngu a ma ityôkyaa i kehen iyol ga. Mba ve lu mbatomov mba Kristu jim jim—mba ve lu a ityom sha ikyev ke’ tiônnongo la je kpaa—mba ikpan i hiden a iyol jime. Yesu kaa ér: “Hanmô u i sar nan ka lun u vesen ken a ven yô, nana̱ hingir wanakiriki wen. Man shi hanmô u i sar nan ka lun u hiihii ken a ven yô, nana̱ hingir wanakiriki wen.” (Mateu 20:26, 27) Er Yesu ngur tesen mbahenen nav ieren i sha inja i̱ í doo u vea lu a mi la yô, a er tom u wanakiriki u hemban gban jime cii, a ôô ve angahar. (Yohane 13:1-15) Nenge imba iertom i hiden a iyol jime ne sha wono! Nahan mbatomov mba Kristu mbá eren Yehova Aôndo man Yesu Kristu tom a iyol hiden a mi jime. (2 Mbakorinte 6:4; 11:23) Mba tesen iyol hiden a mi ijime sha u eren ayol a ve tom. Shi mbawanndor a ve mba ve ne jighjigh ga mbara kpa mba eren ve tom a iyoltangen shio zum u ka vea pasen loho u dedoo yô.—Mbaromanu 1:14, 15; Mbaefese 3:1-7.

Wa Ishima ke’ Tomshiren Ne

21. Yange i na Paulu injar sha ishimawan na i a wa a tom la nena?

²¹ He’ Paulu yô, u lun ortom yange lu kwagh u saa or a lu a ishimawan keng je. Yange kaa a Mbakolose ér un ya ican kpishi sha er una pase loho u dedoo he’ ve yô. (Mbakolose 1:24, 25) Nahan, er yange wa ishima yô, ior kpishi ngohol loho u dedoo ne maa ve hingir mbatomov. Aôndo ngohol ve ve hingir ônov nav man anmgbianev mba Yesu Kristu, a ishimaveren i hingir ior mba i gbe ve ke’ jijingi vea na sha yô. Nenge imba injar i engem i ishimawan i̱ ve a mi ne sha wono!

22, 23. (a) Hii nan ve kwagh a gbe mbatomov mba ve lu Mbakristu la a ishimawan ainge? (b) Ishimawan i Mbakristu la i um ityamegh ki kpilighyol ki nyi?

²² Ior mba ve lu mbatomov mba Aôndo jim jim yô gba u vea lu a ishimawan keng. Kpishi ken a ve mba nôngon a angev shin mbamnyoon mba iyolbeen í ve a mi la. Mbamaren ka ve er tom kpoghuloo sha u nengen sha mbayev vev—man mbagenev kpishi mba a ikyar u ke’ ivese ga. Mbayev mba ve lu ke’ makeranta mba hendan a mbamlu mba dang mba ve kase ve la a ishimataver. Ican i inyar i ze Mbakristu kpishi iyol tsung. Shi tôvacan shin mbamzeyol tser mbakpishiv sha ci u “ashighe a ican” a a taver u nôngon a mi ne! (2 Timoteu 3:1) Een, mbatomov mba Yehova mba ve zurum miliôn ataratar ainge ne vea kaa ikyaa i apostoli Paulu ér: “Se mba pasen ayol a ase ken akaa cii je er se lu mbatomov mba Aôndo yô: ken ishima i wan tsung.” (2 Mbakorinte 6:4) Mbatomov mba ve lu Mbakristu la mba gbe uwer ga. Sha kpôô yô ishimawan ve la i kuma iwuese.

²³ Heela tseegh ga, er kwagh u Paulu kpa lu nahan, ishimawan i um atam a kpilighyol. Sha mwe u se lu wan ishima la, se kuran ikyaryan i se ye a Yehova kôôsôô la man se na a saan ishima na iyol kpaa. (Anzaakaa 27:11) Ka se nyôôso jighjigh wase u nan shi se gema ior ve hingir mbahenen, sha u seer sha mlu u anmgbianev u Mbakristu la. (1 Timoteu 4:16) Yehova wase mbatomov nav shi a haa iveren sha tom ve ke’ ayange a masetyô ne. Sha nahan yô, i kohol mba 144,000 mba ve mase shin mbara, shi ior mbagen kpa mba umiliôn imôngo mba ve lu a ishimaverenkeghen man vangertiôr ér vea va zua a uma u tsôron shin tar u paradiso yô. (Luka 23:43; Mpase 14:1) Sha mimi yô, tom u Mbakristu ve eren la ka ikyav i tesen mhôônom ma Yehova. (2 Mbakorinte 4:1) Se cii doo u se wa iyol sha ú shi se lu a iwuese sha ú kpaa sha er ityamegh ki ú kia lu gbem sha won yô.—1 Yohane 2:17.

[Footnotes]

Ú Fatyô u Nan Mpase Kpa?

• Lu nyi tom Mbakristu mba ke’ derianyom u hiihii la cii ve lu a mini?

• Ka hanma shighe man ka an ka nan tsegha ortom u Kristu?

• Ka ieren i nyi i doo u ortom u Kristu nana lu a mini?

• Gba u ortom u Kristu nana wa ishima a mbamtaver sha ci u nyi?

[Pictures on pages 14, 15]

Yange i tese Timoteu mkaanem ma Aôndo iyev je. Yange mba eren un batisema yô, maa a hingir ortom u i tsegha un yô

[Picture on page 16]

Batisema ka ikyav i tseghan iyol sha ci u Aôndo shi ka ikyav i mhii u mtsegh u tseghan or sha u nana lu ortom yô

[Picture on page 18]

Mbatomov mba ve lu Mbakristu la mba a ishima i eren mbagenev tom