Palegh Ime—Za Hemen u Lun ken Iwanger

1-2. (a) Ka mlu u nyi yange Paulu lu ker shighe u nger washika hen Mbaefese la, man lu nyi i na ve nger ve washika nee? (b) Ka mbampin mba nyi se lu timen sha mini?

SHIGHE u i wuhe apostoli Paulu hen ya na ken Roma la je kpa, yange soo wener una taver anmgbianev nav asema. Kpa lu u una fatyô u nengen a ve shigh a shigh ga, nahan a nger ve uwashika. Yange nger washika ugen la ken inyom i 60 shin 61 nahan, hen Mbaefese.—Ef. 1:1; 4:1.

² Cii man shighe ne yô, Paulu tôô shighe pase loho u dedoo ken Efese shi tese ve anyom kar nôngo u kuman er pue nahan ken ijime. (Aer. 19:1, 8-10; 20:20, 21) Anmgbianev nav yange ve doo un ishima kpishi, nahan soo ér una wase ve ve za hemen u civir Yehova sha mimi. Nahan kpa, er nan ve yange nger Mbakristu mba i shighe ve mkurem la washika sha kwagh u ime man iwangere? Man ka nyi Mbakristu cii vea fatyô u henen sha kwagh u nger nee? De se time nen sha mbampin mban.

VE DUE KEN IME VE VA KEN IWANGER

 3. Ka asember a nyi Paulu ter ken washika na u nger hen Mbaefese laa?

³ Paulu yange nger Mbakristu mba ken Efese la washika kaa ér: “Yange ne lu ime, kpa hegen ne mba iwanger.” (Ef. 5:8) Paulu yange er tom a ishember i “ime” man “iwanger” la u tesen er mba ken Efese mban gema sha gbenda u doon tsung yô. De se nenge er i hii ve Paulu yange kaa ér mba ken Efese mban vande ‘lun ken ime’ yô.

 4. Ka sha igbenda i nyi nahan Mbaefese lu ken kwaghaôndo u aiegh?

⁴ Kwaghaôndo u aiegh. Cii ve mba ken Efese la hingir Mbakristu yô, yange ve dondon atesen a kwaghaôndo u aiegh shi ve lumun a ahir a eren kpaa. Yange i maa aôndo u i yilan ér Artemi la, ken gar u Efese u ior mba hen shighe la ve nengen ér ka imaagh ki hemban doon sha won cii yô. Ior yange ve za ken tempel u i maa aôndo shon ker la u za civir akombo. Mbaeren ityomaveegh man mbakpengav yange ve zua a inyaregh kpishi sha ci u yange ve er mbaaôndo mban man utempel vev mbara nahan ior ve va yamen. (Aer. 19:23-27) Shi yange ior kpishi ken Efese eren ahir.—Aer. 19:19.

 5. Ka sha igbenda i nyi nahan Mbaefese eren idya?

⁵ Idya i eren. Ior mba ken Efese yange ve wa idya kpishi shi ve nengen ieren ve ne ér ka kwagh u ihyeenegh kpaa ga. Yange i hemban tesen akaa a idyaa hen mbaagirigi mba anumbegh kua hen uiniongo mba ve eren la. (Ef. 5:3) Mba ken Efese kpishi kera lu ‘wan atindi a sha kwagh u aeren a wang la ikyo ga.’ Inja na yô, asema a ve yange wa “akpema.” (Ef. 4:17-19) Shighe u ve lu a fa atindi a Yehova ga la, yange imoshima ve naan ve ibo shighe u ve er kwagh u bo ga. Ishima yange i taan ve kwe sha gbenda u Yehova nengen ieren ve la cuku kpaa ga. Sha nahan yô, Paulu kaa ér “mbamhen vev wa ime, mba paleghaa a uma u a dugh hen Aôndo la.”

 6. Er nan ve Paulu yange kaa a Mbaefese ér ‘hegen mba iwanger’?

⁶ Kpa Mbaefese mbagen yô, due ken ime kera. Ka nahan ve Paulu nger ér, “hegen ne mba iwanger ken Ter” ye. (Ef. 5:8) Yange mba hiin u dondon akaawan a Yehova yô, kwagh la hingir iwanger hen a ve shi lu wasen ve u fan kwagh u vea er yô. (Ps. 119:105) Mbaefese mban yange ve de aeren a kwaghaôndo u aiegh a ve eren la kua aeren a idyaa la kpaa. Yange ve ‘hingir mbakaven Aôndo’ shi ve lu nôngon sha afatyô ve cii ér vea civir Yehova shi vea er ishima na.—Ef. 5:1.

 7. Ka sha igbenda i nyi nahan mlu wase a lu er Mbakristu mba ken Efese laa?

⁷ Se kpa, cii ve se fa mimi yô, yange se lu ken kwaghaôndo u aiegh shi se eren akaa a hôngorogh. Se mbagenev se eren uiniongo mba kwaghaôndo u aiegh; se mbagen di se eren ijimba. Kpa er se va fa akaawan a Yehova sha kwagh u a lu u vough man u vough ga la yô, se gema inja. Nahan se hii u eren kwagh sha gbenda u a soo la. Kwagh la na yô, se zua a averen kpishi. (Yes. 48:17) Nahan kpa, se mba tagher a mbamtaver her. Gba u se undu ime i yange se lu ker la, se ‘za hemen u zenden er ônov mba iwanger nahan.’ Se er kwagh ne nena?

Image digitally reproduced with the permission of the Papyrology Collection, Graduate Library, University of Michigan, P.Mich.inv. 6238. Licensed under CC by 3.0

PALEGH IME

 8. Sha kwagh u Mbaefese 5:3-5 a ôr yô, lu nyi gba u Mbaefese vea palegha?

⁸ Ôr Mbaefese 5:3-5. Yange gba u Mbakristu mba ken Efese la vea za hemen u vendan aeren a vihin Yehova ishima la ve, a tese ér ve due ken ime kera ye. Kwagh la yange lu aeren a idyaa tseegh ga, kpa wa alam a dang kpa ker. Paulu yange umbur Mbaefese mbara ér gba u vea palegh akaa ne aluer ve soo u yan “dyako ken Tartor u Kristu man u Aôndo” la yô.

 9. Er nan ve i doo u se palegh nyityôkwagh i ia na se hingir u za eren idya ciili?

⁹ Se kpa, gba u se wa ikyo sha er se za hemen u eren akaa a ‘gbilinigh a ken ime la’ ga yô. (Ef. 5:11) Aluer or ngu nengen shin ungwan akaa a hôngorough gayô ôron akaa a dang shin a ijimbagh yô, ica a gba ga tsô nan kpa nana hingir u eren akaa shon. (Gen. 3:6; Yak. 1:14, 15) Ken tar ugen la, anmgbianev yange ve ver ijiir igen sha ahumbe i vea lamen her shi vea tindin ayol a ve a ilyoho yô, man ve lu ker gbing. Sha hiihii la, ve mba hemban iyenge ve lu lamen sha kwagh u Yehova. Kpa shighe kar yô, ve hii u lamen alam a ndôhôr Yehova ishima. Alam a ve ne yange nôngo u lun a idyaa tseegh. Anmgbianev mban kpishi kaa ér alam ne yange na yô, ve hingir u eren idya.

10. Satan ka a nôngo ér una tsugh se nena? (Mbaefese 5:6)

¹⁰ Tar u Satan ne ka u nôngo ér ua tsugh se, se na jighjigh ser akaa a Yehova a nenge ér ka a idyaa shi nga wang ga la cii ka a bo ga. (2 Pet. 2:19) Kpa kwagh ne ka kwagh u kpiligh se iyol ga! Diabolo hii u nzughul a ior ka kwagh u nyian a mi ga, man ka a er kwagh ne sha er una yange ve u fan kwagh u a lu u dedoo man u bo la yô. (Yes. 5:20; 2 Kor. 4:4) Ka nahan ve ufiim man icer i i tesen sha utelevishen kua ajiir a sha Intanet la ka a tesen akaa aa a hendan a atindi a Yehova a perapera la ye! Satan soo ér se nenge ser akaa a hôngorough man a idyaa aa a mgbough sha tar nyian ne, ka a bo ga shi ka a nan or msaanyol.—Ôr Mbaefese 5:6.

11. Kwagh u yange er Angela la tese er i gbe u se dondo kwaghwan u injaa u ken Mbaefese 5:7 la nena? (Shi nenge foto kpaa.)

¹¹ Satan soo ér se ya ijende a ior mba vea na a hemba taver se u ungwan imo i Yehova yô. Ka nahan ve Paulu yange kaa a Mbaefese ér: “De nyôron nen nongo a ve sha akaa ne ga” ye; ka mba ve eren akaa a Aôndo a nenge ér ka a bo la je la. (Ef. 5:7) Nahan gba u se wa ikyo nyian a hemba Mbaefese mba sha ayange a tsuaa la, sha ci u ka se lamen vea ior shigh a shigh, shi ka se lamen vea ior sha Intanet kpaa. Anmgbian u kwase ugen ken veghertar u Ashia, iti na ér Angela,a yange va fa er u yan ijende vea ior mba u fe ve ga sha Intanet la i lu kwaghbo yô. A kaa ér: “Kure kure tsô mhen wam hii u geman. Kwagh la na yô, m hii u yan ijende vea ior mba ve waan akaawan a Bibilo ikyo ga yô. Ica i gbe ga yô, m hii u nengen mer, aluer m ngu eren akaa a Yehova a soo ga la kpa, kwagh a zayol ga.” Kpa kwagh ka a er i doo yô, mbatamen yange ve wase Angela u hiden sôron inja. Angela kaa ér: “Hegen ne, m hemban henen sha kwagh u Yehova a u eren akaa sha Intanet la.”

12. Ka nyi ia wase se u eren kwagh u Yehova a nenge ér ka u dedoo la, geman palegh u bo?

¹² Gba u se hendan a mhen u taregh u ior ve nengen idya ér ka kwaghbo ga la. Sha ci u se fa ser ka kwaghbo. (Ef. 4:19, 20) Doo u se pine iyol yase ser: ‘M nôngon sha afatyô wam cii mer me palegh u yan ijende a mba m eren tom imôngo a ve man mba ken kelase wam kua mbagenev mba ve we atindi a Yehova a perapera ikyo ga la kpa? Ka m taver ishima m dondo kwagh u Yehova a kaa ér ka u shami man u shami ga la aluer alaghga mbagenev ve nengem ér m hemba perapera kpa?’ Ken tiônnongo u Kristu je kpa, gba u se wa ikyo shighe u se lu tsuan mba vea lu azende ase yô, er 2 Timoteu 2:20-22 a ôr nahan. Gba u se fa ser ka hanma or ken tiônnongo nana wase se ér se za hemen u civir Yehova sha mimi ga.

EREN KWAGH “ER ÔNOV MBA IWANGER NAHAN”

13. Inja i u “zenden er ônov mba iwanger” la ér nyi? (Mbaefese 5:7-9)

¹³ Paulu yange taver Mbaefese mba ve lu Mbakristu la ishima ér ve za hemen u palegh ime tseegh tsô ga, kpa a kaa a ve ér ve ‘za hemen u zenden er ônov mba iwanger nahan.’ (Ôr Mbaefese 5:7-9.) Inja i kwagh ne ér nyi? U ôron zevera yô, ka u eren kwagh er Mbakristu mba mimi nahan hanma shighe cii. Gbenda môm u se fatyô u eren kwagh ne yô, ka u ôron Bibilo shi henen i man u ôron ityakeda yase i pasen Bibilo la. Nahan gba hange hange u se ver ishima sha ikyav i Yesu Kristu, un u a lu “iwanger i tar” la, shi se ver ishima sha atesen a na kpaa.—Yoh. 8:12; Anz. 6:23.

14. Icighan jijingi una wase se nena?

¹⁴ Shi gba u icighan jijingi u Aôndo una wase se sha er se za hemen u eren kwagh “er ônov mba iwanger nahan” yô. Sha ci u nyi? Sha ci u ka zange u lun wang ken tar u u iv a idya ker kpishi ne ga. (1 Tes. 4:3-5, 7, 8) Icighan jijingi una wase se u palegh mhen u taregh ne kua mhen u kpeegh u ior ve lu a mi sha akaa, ve ve nengen a er Yehova nahan ga la. Shi icighan jijingi una wase se u lun a “hanma ieren i dedoo man i perapera.”—Ef. 5:9.

15. Ka sha igbenda i nyi nahan se fatyô u zuan a icighan jijingi? (Mbaefese 5:19, 20)

¹⁵ Gbenda môm u se fatyô u zuan a icighan jijingi yô, ka u sônon ser Yehova a na se un. Yesu yange kaa ér Yehova una na “mba ve sônon un icighan jijingi la cii” icighan jijingi na. (Luka 11:13) Shi ka sea wuese Yehova ken mbamkombo asev yô, se zua a icighan jijingi. (Ôr Mbaefese 5:19, 20.) Akaa a dedoo a icighan jijingi a wasen se u eren la ka a na se lu a aeren a doon Aôndo.

16. Ka nyi ia wase se u tsuan akaa sha injaa? (Mbaefese 5:10, 17)

¹⁶ Shighe u se lu tsuan akaa a hange hange a i gbe u se er yô, doo u se ker u fan “ishima i Yehova” shi eren sha mi kpaa. (Ôr Mbaefese 5:10, 17.) Aluer se mba keren akaawan a Bibilo aa a zough sha mlu wase yô, kwagh la una tese ér se mba keren u fan mnenge u Aôndo sha kwagh u se soo u eren la. Nahan er se lu dondon akaawan shon la, a kera lu se ican ga u tsuan akaa sha inja.

17. Se er kwagh a shighe wase sha inja nena? (Mbaefese 5:15, 16) (Shi nenge foto kpaa.)

¹⁷ Paulu shi yange wa Mbakristu mba ken Efese la kwagh ér ve eren kwagh a shighe ve sha inja. (Ôr Mbaefese 5:15, 16.) Orhyom wase Satan u a lu “Iferor” la soo ér se tume ityough eren akaa a taregh sha er se kera zua a ian i eren Aôndo wase tom ga yô. (1 Yoh. 5:19) Alaghga Orkristu nana hemba veren ishima sha u keren inyaregh shin zan makeranta kpishi gayô eren ityom igen a u eren Yehova tom la. Aluer nan er nahan yô, a tese ér nan hii u lun a mhen u taregh. Jighilii yô, akaa ne ka a bo ga, kpa doo u aa hingir kwagh u hiihii ken uma wase ga. Kwagh u una wase se ve se fatyô u zenden “er ônov mba iwanger nahan” yô, ka u ‘eren kwagh a shighe wase sha inja.’ Inja na yô, ka u hemban veren ishima sha a kaa a hange hange la.

18. Ka nyi Donald yange er ve i wase un u eren kwagh a shighe na sha injaa?

¹⁸ Ker igbenda i u seer eren Yehova tom yô. Ka kwagh u anmgbian ugen ken tar u South Africa yange er je la, iti na ér Donald. A kaa ér: “Yange m hen sha mlu wam, nahan m sôn Yehova mer a wasem sha er me seer eren tom u pasen kwagh yô. Shi m sôn mer ma m zough a tom u ua nam ian i seer pasen kwagh yô. Man sha iwasen i Yehova yô, m zua a tom u injaa. Nahan mo vea kwase wam se hii u eren pania u keke.”

19. Se er nan ve se za hemen u “zenden er ônov mba iwanger nahan”?

¹⁹ Washika u Paulu nger hen Mbaefese la yange una wase ve u civir Yehova sha mimi je ka u henen a hen ga. Se kpa, kwaghwan u a dugh hen Yehova ne la una fatyô u wasen se. Kwaghwan la una wase se u tsuan iemberyolough man azende sha inja, er se vande henen nahan. Shi kwaghwan u Yehova la una wase se, se za hemen u timen ken Mkaanem ma Aôndo nduuluu sha er iwanger i mimi la ia hemen se ken akaa a se eren cii yô. Shi kwaghwan la ka a wase se u fan mluainja u icighan jijingi, u ka a na se lu a aeren a injaa la. Aluer se mba dondon kwagh u Paulu nger la yô, kwagh la una wase se u tsuan akaa sha inja, man a lu akaa aa a zough sha mnenge u Yehova yô. Kwagh ne una na se fatyô u palegh ime i tar ne, geman lun ken iwanger!