“Ityamegh Ki Jijingi” Ki Ve Aôndo A Icivir

“Ka kwagh ne a ne Terem icivir ye, ka u ne ume atam kpishi la.”—YOH. 15:8.

1, 2. (a) Ka aan a nyi se lu a mi a taver mbagenev ishima? (b) Ka iyua i Yehova i nyi ka i na se hemba fan u eren un tomo?

NENGE a akav a tesen a ahar ne ken ishima you: Kwasekristu ugen nenge ka un er ishima ngi zan gumkwase ugen ken Kristu iyol sha kwagh nahan. Maa a ker ian, a due kwaghpasen vea na. Ka vea pase kwagh hen ya ngura, vea duen u yemen hen ya ugen yô, gumkwase la a gba ôron un mzeyol na. Ka ze dôghôô yô, gumkwase la er msen wuese Yehova, er anmgbian u kwase u kaven ishigh la a tese un dooshima nahan; lu kwagh u gumkwase ne lu keren vough je la. Hen ijiir igen di, Orkristu ugen vea kwase na ve za er tom u pasen kwagh ken tar ugen ve sember hiden. Ve za mtem ugen, nahan mba lamen sha kwagh u tom u ve za er la, gumor ugen ken Kristu gema tema ving ngu ungwan. Anyom nga kar, gumor ne ngur wan iyol i una yem tom mishen ken tar ugen yô, a umbur kwagh u Orkristu la vea kwase na, kua akaa a yange ve lu ôron ve sar un u lun ormishen la.

² Alaghga akav ne umbur we kwagh u orgen u yange nan wase u, shin u yange u wase nan yô. Ka mimi, ka i taver kpishi u lamen a or sha ma kwagh kwa môm man geman uma u nan, kpa hanma iyange yô, se mba zough a aan a taver mbagenev ishima. Tôô ase wer kwagh ngu, u una na aeren a ou aa hemba doon shi una seer we mfe sha er anmgbianev ou vea hemba zuan a iwasen hen a we, shi u hemba lun a iwasen sha ishigh ki Aôndo yô. Kwagh la una lu u kwagh u doon tsung ga he? Yehova na se imba iyua la vough, ka icighan jijingi na je la. (Luka 11:13) Jijingi u Aôndo ka una eren tom ken a vese yô, se lu a aeren a dedoo, a ka a na se hemba fan u eren hanma tom ken mcivir u se civir Aôndo la cii yô. Iyua ne ka i injaa kpen kpen!—Ôr Mbagalatia 5:22, 23.

 3. (a) Ka sea ume “ityamegh ki jijingi” yô, Aôndo wase a zua a icivir nena? (b) Ka mbampin mba nyi se lu timen sha mini?

³ Aeren a icighan jijingi ka una eren tom ken a vese ve se lu a mi la ka a tese mlu u Yehova Aôndo, u a lu Imbor i jijingi shon la. (Kol. 3:9, 10) Yesu yange ôr kwagh a mbahenen nav, u a tese ityôkyaa i vesen, i i ne ve i gbe u Mbakristu vea nôngo kpoghuloo vea kaven Aôndo yô; a kaa a ve ér: “Ka kwagh ne a ne Terem icivir ye, ka u ne ume atam kpishi la.”a (Yoh. 15:8) Ka sea ume “ityamegh ki Jijingi” yô, gbenda u se lamen shi se eren kwagh la u tese ityamegh ki shon wang, nahan Aôndo wase a zua a icivir sha kwagh ne. (Mat. 5:16) Ka sha igbenda i nyi nahan ityamegh ki jijingi ki lu kposo a aeren a tar u Satan nee? Se ume ityamegh ki jijingi nena? Kanyi ia na ve a alaghga a taver se u umen ityamegh ki jijingi? Se time sha mbampin mban er se lu henen kwagh u dooshima man msaanyol man bem, akaa a atar a á lu avegher a ityamegh ki jijingi ne yô.

Dooshima U A Lu Er Dooshima u Aôndo La

 4. Ka dooshima u nyi Yesu yange tese mbadondon un ér ve tesen mbageneve?

⁴ Dooshima u icighan jijingi ka a na or nan lu a mi la ngu kposo a dooshima u taregh u ior kpishi ve lu a mi la tseer tseer je. Ngu kposo nena? Ngu er dooshima u Aôndo nahan. Yesu tese mkposo ne ken Ityesen i sha Uwo la. (Mateu 5:43-48.) Yange fa er mbaasorabo je kpa vea lu a ieren i soon mba ve soo ve la, vea eren kwagh a ior er ior mba shon kpa ve eren kwagh a ve la yô. Ior mba tesen mbagenev ‘dooshima’ ne ér gba ve ishima u wasen ve keng ga, kpa ka ve haan a haa adashi u erdoo. Aluer se soo ser se ‘lu ônov mba Ter wase u A lu Sha’ la yô, a gba u se lu kposo. Gba u se eren a mbagenev dedoo ser ve hide ve er a vese nahala ga, kpa gba u gbenda u se nengen ve shi se eren kwagh a ve la ua zua sha gbenda u Yehova a nengen ve shi a eren kwagh a ve la. Nahan kpa, se fatyô u doon a mbaihyomov asev er Yesu wa se tindi la nena?

 5. Se tese mba ve tev se a ican la dooshima nena?

⁵ Nenge ase ikyav i môm ken Bibilo. Zum u Paulu man Shila ve lu pasen kwagh ken Filipi la, i kôr ve, shi i gbidye ve coholoo, maa i wuhe ve ken gaadi u shin atô la je, shi i mande ve agbe shin angahar. Er i lu manden ve agbe la, alaghga orkurangaadi la kpa yange una nzughul a ve. Shighe u zegemtenger u tar tenger ve i pase ve a mfe u orkurangaadi la shio la, yange saan ve iyol kpishi er ve lu a tahav mbu vea or iyev sha or shon yôô? Ei. Dooshima ve u tangen iyol ga la yange mgbegha ve, ve er kwagh u wasen orkurangaadi la fese, nahan hingir u or la kua ya na cii vea hingir mbananjighjigh. (Aer. 16:19-34) Anmgbianev asev kpishi mba sha shighe wase ne kpa dondo ieren i ‘veren mba ve tev ve a ican la dedoo.’—Rom. 12:14.

 6. Ka sha igbenda i nyi nahan se fatyô u tesen anmgbianev asev dooshima u tangen iyol ga laa? (Nenge ngeren u kiriki u a lu sha peeji 21 la.)

⁶ Mdoo u mbananjighjigh a vese imôngo ve doo se ishima la hemba imba dooshima la. “Ka u sé na uma wase sha ci u anmgbianev” asev. (1 Yohane 3:16-18.) Nahan kpa, ashighe kpishi se fatyô u tesen dooshima sha igbenda i kiriki. U tesen ikyav yô, aluer se ôr ma kwagh shin se er kwagh u a doo ma anmgbian ga yô, se fatyô u tesen dooshima sha u keren gbenda u van a bem. (Mat. 5:23, 24) Or ka nana hii se iyongo nahan se er nena? Ka se ‘kegh iyol u den nan kwaghbo,’ shin ashighe agen ka se hemba soon u wan kwagh ishima a nana? (Ps. 86:5) Dooshima u jijingi ka a wase se u lun a mi mgbeghaa la una fatyô u wasen se u “cirin asorabo” a kiriki a mbagenev ve er se yô, nahan den ve kwaghbo, ‘er Yehova a den se akaabo nahan.’—Kol. 3:13, 14; 1 Pet. 4:8.

7, 8. (a) Mdoo u Yehova a doo se ishima la ngu a na mbagenev ve doo se ishima nena? (b) Yehova una seer doon se ishima tsung nena? (Nenge foto u a lu heen ne.)

⁷ Se er nan ve se lu a dooshima u tangen iyol ga la sha anmgbianev aseva? Saa Aôndo una seer doon se ishima. (Ef. 5:1, 2; 1 Yoh. 4:9-11, 20, 21) Shighe u ka se tôô u lun vea Yehova se tseegh, zum u se lu ôron Bibilo shi gbidyen kwar shi eren msen la ngu a taver se ishima shi ngu a na Ter wase u sha la a seer doon se ishima. Nahan kpa, gba u se keren shighe u kporom hen Aôndo.

⁸ U tesen ikyav yô, too ase wer ka u ú fatyô u ôron Mkaanem ma Aôndo shi gbidyen kwar sha mi, shi eren msen hen Yehova sha ma shighe kwa môm tseegh ken hanma iyange. U wa shighe la ikyo je u soo u eren nyityô kwagh igen hen ian i u lu vea Yehova ne uhar tseegh la ga, shin ka nahan ga? Ka mimi, or môm kpa nana fatyô u yangen se ér se de eren msen hen Yehova ga ze, shi se mbagenev kpishi se fatyô u ôron Bibilo hanma shighe u se soo cii. Nahan cii kpa, alaghga a gba u se ker gbenda sha er ityom i se eren ayange ayange la ia va nzughul a shighe wase u lun vea Yehova se uhar tseegh la ga yô. Hanma iyange u keren ian ken ityom you er u fetyô la cii sha er u kporom hen Yehova kpa?

“Iember i Icighan Jijingi”

 9. Kanyi i lu kwagh môm u a dugh tseer tseer sha kwagh u msaanyol, u icighan jijingi ngu a wase or u lun a mi laa?

⁹ Kwagh môm u a dugh tseer tseer sha kwagh u ityamegh ki jijingi yô, ki gem kposo ga. Msaanyol, u a lu vegher u sha uhar u ityamegh ki jijingi, u se lu timen sha mi hegen ne ka ikyav i tesen kwagh ne. Msaanyol ngu inja er imendenegh ki taver uma, ki ki mende hen ijiir i ican i er ki tsung, kpa ki lu her dedoo yô. Tar sha won cii, mbacivir Aôndo kpishi ‘lu sha ican kpishi man ve lumun kwaghôron u Aôndo sha iember i Icighan Jijingi ye.’ (1 Tes. 1:6) Mbagenev tagher a mbamtaver kpishi shi i nyume ve akaa a a lu sha ci ve yô. Nahan kpa, Yehova na ve agee sha jijingi na, ‘sha u ve taver ishima shi ve wa ishima saan saan kpaa’ yô. (Kol. 1:11) Ka han iember ne i dugh?

10. Ka han iember yase i dugh?

¹⁰ Akaa a injaa a Yehova a ne se la kaha kposo a “inyaregh ki i fe kwagh sha min ken hemen ga,” ki tar u Satan la, sha ci u akaa a Yehova a ne se la ka a wasen se gbem sha won. (1 Tim. 6:17; Mat. 6:19, 20) A na se ishimaverenkeghen i va lun ken iember gbem sha won. Saan se iyol er se lu ken mzough u anmgbianev u tar sha won cii la yô. Kwagh u hemban cii yô, iember yase har sha ikyar i se ye vea Aôndo la. Se kpa se mba wuese Yehova er Davidi, u hingir u yevese za yeren sha ishima na ga, kpa wa icam kaa nahan, ér: “Gadia erdoo Wou doo, hemba uma; zwa wam ua wuese We. Kape me wuese We er m lu uma sha won je” la. (Ps. 63:3, 4) Ka sea tagher a mbamtaver je kpa, iember i iv se ken ishima sha u wuese Aôndo.

11. Doo u se civir Aôndo a iember ken ishima sha ci u nyi?

¹¹ Apostoli Paulu taver Mbakristu ishima ér: “Ember nen ken Ter gbem, shi me kaa mer, ember nen.” (Fil. 4:4) Doo u Mbakristu vea civir Aôndo a iember ken ishima sha ci u nyi? Sha ci u ikyaa i Satan yange due a mi sha kwagh u hemen u Yehova la. Satan senge ér ma or u nana gba karen a ishima tsô civir Aôndo je kpa nan ngu ga. (Yobu 1:9-11) Aluer se mba civir Yehova ser gba u se er nahan, kpa saan se iyol ga yô, nagh asev ku iwuese kua lu a mshi sha mi. Sha nahan yô, ka se nôngo u dondon kwaghwan u orpasalmi ne, akaa ér: “Civir nen TER a iember ken ishima, va nen sha ishigh Nagh a atsam a wan.” (Ps. 100:2) Ka sea na ayol ase sha u civir Aôndo a iember ken ishima yô, mcivir wase la a va un a icivir.

12, 13. Se er nan ve se nôngo a akaa a nan se ishimayinana?

¹² Ka mimi, mba ve civir Aôndo a ishima ve i môm je kpa ashighe agen vea tagher a kwagh u nan ve ijungwen, nahan a gba u vea nôngo kpoghuloo sha er vea yina ishima ga yô. (Fil. 2:25-30) Kanyi ia wase se zum u se nyer ken ashighe a ican er angara nahana? Mbaefese 5:18, 19 kaa ér: “Iv nen a Jijingi. Ôron nen kwagh ayol a en sha upasalmi man atsam man amo a gberen a ken jijingi, man dugh nen amo, waan nen Ter atsam ken asema a en.” Se dondo kwaghwan ne nena?

¹³ Shighe u ishimavihin i ne se iyolkpen yô, se fatyô u zamber a Aôndo ken msen shi se nôngo se gbidye kwar sha akaa a a kom iwuese yô. (Ôr Mbafilipi 4:6-9.) Mbagenev ka vea ungwan tser u atsam a ase a Tartor la shi vea waan atsam shon shin ikyer yô, i saan ve iyol shi i wase ve u tôôn ishima ve sha akaa a nan ve ishimavihin la kera. Anmgbian ugen u yange tagher a ican i ashighe kpishi yange i na un ishimavihin shin iyolkpen yô kaa ér: “M eren msen hanma shighe sha gbashima, shi m pande atsam a Tartor kpuaa, m hen u wan ken ityou. Yange mea waan atsam a wuese Yehova a doon tsung ne a duen sha shin mea waan a zwa ikyusu kpa, m zua a mmem ken ishima. Shi hen shighe la, i due a takerada u Kporom hen Yehova la. Ka ker ken inyom igen yô, m ôr takerada shon m bee shi m hide m kimbir. Ú lum er mkurem ma leghem ma kundun iyol, ma i shighem sha ishima nahan. M fa er lu Yehova ver iniôngon yam la doo doo yô.”

“Mkange u Bem”

14. Kanyi i fe bem u icighan jijingi a ne la a mini?

¹⁴ Ka sea za mbamkohol asev mba ityar ityar yô, ior mba mbamlu vev ve lu kwaghmôm ga, mba ka ve due sha ajiir kposo kposo ve va mkohol cii ka i saan ve iyol u lun imôngo a anmgbianev mba nomso man mba kasev. Mbamkohol mbara ka ve tese kwagh ugen u i fe bem u a lu hen atô u ior mba Aôndo sha mi nyian yô, ka mzough wase u tar sha won cii je la. Ka i kpiligh ior iyol u nengen er ior mba ve hen ér vea kôr ayol a ve ihyom la ve lu ‘nôngon tsung u kuran mzough u ken Jijingi sha mkange u bem’ yô. (Ef. 4:3) Sha mimi yô, mzough ne kpiligh iyol sha ci u mbamtaver mba ior kpishi ve hembe ve, ve kercio u lun ker la.

15, 16. (a) Peteru yange due ken ikyurior i unô, man kwagh la na un ican nena? (b) Yehova yange wase Peteru u geman ieren na nena?

¹⁵ Ka ican kpishi u van a ior mba mbamlu vev ve lu kwaghmôm ga la ken mzough. De se time nen sha ikyav i apostoli Peteru, u lu or u sha derianyom u hiihii la sha er se kav kwagh u i gbe u se hemba ve, se lu ken imba mzough la yô. Se fatyô u kaven gbenda u Peteru nengen Atôatyev, a yange lu mbaipusuv la ken mkaanem nam man, a kaa ér: “Ne ayol a en kpaa ne fa er tindi yange Oryuda u nyôron nongo a or u ken ikyur igen kposo shin u van a va hen nan tsô kpaa; kpa Aôndo tesem er m̱ de kera yer ma or mer, ka or u hôngorough shin u wang ga kpaa ga.” (Aer. 10:24-29; 11:1-3) Er Mbayuda kpishi mba sha shighe la tôô ér gba u vea zua kwagh a atôatyev ga yô, ikyav tese wang ér Peteru yange na jighjigh ér, er un lu Oryuda yô, Tindi kange un u soon Mbayuda tseegh yô. Alaghga yange una tôô ér, u nengen Atôatyev ér ka mbaihyomov mba una kôr ve ihyom la ka kwagh u sha gbaaôndo.b

¹⁶ Hen er yange a hagher Peteru ken ishima shighe u nyôr hen ya u Korneliu la yô. Lu u or u vande lun a mnenge u kpeegh sha kwagh u Atôatyev ne una fatyô u ‘maghen’ sha ve sha “mkange u bem” sha won kpa? (Ef. 4:3, 16) Een, sha ci u jijingi u Aôndo vande pasen Peteru hanma kwaghmyer sha ikyaa ne ayange kar kpuaa, nahan wase un u geman mnenge na shi den ieren na i kôron ior mbagenev ihyom la. Yehova yange pase un ken mpase u sha mnenge wang ér Aôndo lumun ior sha ci u tar ve shin ityô ve ga. (Aer. 10:10-15) Sha nahan yô, Peteru kaa a Korneliu ér: “Mimi je, m kav, Aôndo ka u sangen a sange ior ga, kpa ken hanma ikurior yô, or u nan cie Un, nan eren perapera kpaa yô, Una lumun nan.” (Aer. 10:34, 35) Peteru gema mnenge na, nahan a hingir u lun ken mzough vea “anmgbianev” cii.—1 Pet. 2:17.

17. Mzough u ior mba Aôndo kpiligh iyol nena?

¹⁷ Mpase u sha mnenge u Peteru la wase se u fan kwagh u mgem u kpilighyol u a lu zan hemen hen atô u ior mba Aôndo nyian yô. (Ôr Yesaia 2:3, 4.) Ior umiliôn umiliôn mba ve “due ken hanma ikyurior man hanma nongo man hanma nongoior man hanma zwa” la gema mbamhen vev sha er vea zua sha ‘ishima i Aôndo man kwagh u a doo man a kom u lumun un man shi a lu vough la kpaa yô.’ (Mpa. 7:9; Rom. 12:2) Ve mban kpishi vande lun mba yange ve kôr ior ihyom shi ve eren kwagh u mba via a mba via u tar u Satan ne u eren la yô. Kpa ve hen u ‘keren kwagh u nan bem’ sha u timen ken mkaanem ma Aôndo sha iwasen i icighan jijingi. (Rom. 14:19) Mzough u a dugh ken ieren ve la ve Aôndo a icivir.

18, 19. (a) Se asange asange se er nan ve se na ior mba Aôndo vea lu ken bem man mzougho? (b) Kanyi se lu timen sha mi ken ngeren u a dondo nee?

¹⁸ Se asange asange se er nan ve se na ior mba Aôndo vea lu ken bem man mzougho? Atôônanongo kpishi nga a ior mba ve dugh ken ityar igen yô. Alaghga mbagenev aeren a uter vev aa lu kposo a vese shin vea lamen zwa wase tsembelee ga. Se mba keren u̱ fan ve kpa? Ka ieren i Mkaanem ma Aôndo ma lumun a mi yô. Apostoli Paulu yange nger washika hen tiônnongo u ken Roma, u mbananjighjigh mba ve lu ker la, lu Mbayuda man Atôatyev yô. A kaa ér: “Lumun nen ayol a en er Kristu kpaa A lumun ne sha ci u iengem i Aôndo nahan.” (Rom. 15:7) Ma or ngu ken tiônnongo wou u ú fatyô u seer fan nan yôô?

¹⁹ Kanyi igen se er ve se na jijingi ian i eren tom ken uma wase? Se time sha mpin ne ken ngeren u a dondo ne er se lu timen sha avegher a ityamegh ki jijingi, a á mase shin la yô.

[Ngeren mba shin kpe]

Ú Na Mlumun Wer Nyi?

• Se tese anmgbianev asev dooshima u tangen iyol ga la nena?

• Doo u se civir Aôndo a iember ken ishima sha ci u nyi?

• Se er nan ve se va a bem man mzough ken tiônnongo?

[Ngeren u kiriki u a lu sha peeji 21 la]

“Mban Ka Mbakristu Mba Mimi”

Takerada u i yer ér Between Resistance and Martyrdom—Jehovah’s Witnesses in the Third Reich la ôr mkaanem ma gumor ugen u lu Oryuda yange ôr zum u i wuhe un ken purusu yô, a pase er yange un hii zuan a Mbashiada mba Yehova shighe u un za nyôr hen afo a mbakwarev agen ken tar u Jamani, a i yilan a ér Neuengamme la yô.

A kaa ér: “Se Mbayuda mba se mough hen Dachau la, yange se mba za nyer hen afo a mbakwarev a Neuengamme la yô, Mbayuda mbagenev mba ve vande lun hen afo la gba yeren akaa a ve lu a mi cii, sha er vea pande a vea na se ga yô. . . . [Shighe u se lu a va nyôr hen afo la ga la], se lu wasen ayol a ase. Kpa hen afo ne, er va hingir hange hange u or a nôngo ga yô nana saa ku yô, hanma or lu nôngon a ityough ki nan, kera lu u ikyegh a gber a gbihi wan ga. Kpa gema nenge kwagh u Mbahenen Bibilo er ne. Hen shighe la, gba u vea er tom taveraa, ve lu eren tom u sôron ugôngormbamngerev mbagenev. Lu shighe u ndôhôr tsung, u ve tile shin mngerem ma ndôhôr tsung iyange jimin yô. Ma or fa kwagh u lu wasen ve u wan ishima shin mngerem mara ga. Ve kaa ér ka Yehova a ne ve tahav ye. Ve kpa yange hange ve u zuan a kwaghyan er se nahan, sha ci u ijen kôr ve. Kpa kanyi yange ve erene? Yange ve kohol kwaghyan ve cii, ve pav ker avegher ahar, ve na mbananjighjigh a ve imôngo, mba ve mough hen afo a mbakwarev a Dachau ve va nyôr la vegher môm, ve gema ve tôô vegher ugen la. Yange ve ngohol ve doo doo shi ve suse ve ijô kpaa. Ve er msen cii ve ya kwaghyan la ye. Mba ye kwaghyan la yô, ve cii ve ide, shi saan ve iyol kpaa. Ve kaa ér ijen kera kôr ve ga. Ka hen zum la m nenge mer: Mban ka Mbakristu mba mimi ye.”

[Ufoto u sha peeji 19]

Hanma iyange u keren ian ken ityom you er u fetyô la cii sha er u kporom hen Yehova kpa?