Kasev, Naan Nen Noov Enev Icivir
“Kasev, ungwan nen imo i noov enev.”—MBAEFESE 5:22.
1. Er nan ve ashighe kpishi ka i taver kasev u nan noov vev iciviri?
KEN ityar igen kpishi, ior ka vea eren ivese yô, kwasehe la nan tôndo zwa ér nana na nom u nan icivir. Nahan kpa, gbenda u noov mbagenev kpishi ve eren a kasev vev la ka u na yô i taver kasev u eren sha ityendezwa ve la. Nahan kpa, se fa ser ivese yange i hii doo. Aôndo yange dugh hwan u Adam or u hiihii la gema er kwase a mi. Tsô Adam kaa ér: “Ngun yô, ka kuhe u ikyuhe yam, ka inyam i inyam yam je.”—Genese 2:19-23.
2. Ieren i kasev sha kwagh u ivesegh gema ayange ne nena?
2 Er yange ivese hii doo doo nahan kpa, ken mhii u kwavanyom u 1960 la, kasev mba ken tar u Amerika bugh mzough ugen sha er vea yange nomso u kighir ve yô. Hen shighe u ve hii mzough ne, noov mba ve undu icombor ve yô, kuma er 300 nahan, kpa gema lu kwase môm tseegh undu tsombor na ye. Kpa ken mkur u kwavanyom la yô, iyenge i noov mba ve undu icombor ve la hide ijime hingir 100 sha kwase môm. Kpa hegen ne kasev mba lahan noov vev shi man msôrom kua taav sha ishima ve, shi mba eren ijimba di er nomso kpa ve eren nahan. Nahan yô hemba saan kasev iyol shinii? Mayange ga. Ken ityar igen yô, ior kpishi mba ve er ivese yô pav vea kasev vev. Nahan iniôngon i kasev mbagenev ve lu nôngon ér vea sôr avese ve la wase shin kwagh shon na hemba gban a gba kera?—2 Timoteu 3:1-5.
3. Ka nyi jim i lu mzeyol u ivesegh?
3 Kanyi jim i zeyoloo? Ka zayol u yange hii shighe u ortyom u hembanato, u i yer un ér “Diabolo man shi Satan la” mee Ifa la je a lu her zan zan nyian ye. (Mpase 12:9; 1 Timoteu 2:13, 14) Satan nzughul a ityesen i Aôndo. Ikyav i tesen yô, Diabolo na yô ka inja er mbamyange ngee ken ivese shi ka kwagh u tswam nahan. Mbaaie mba Satan a lu samber a mi sha ikyev i mbaabaver mba tar u a lu hemen u ne na yô, ka inja er akaawan a Aôndo ka a mimi ga shi kera nga a iwasen ga nahan. (2 Mbakorinte 4:3, 4) Kpa jighilii yô, aluer se hide se time sha kwagh u Aôndo a er sha kwagh u tom u kwase ken ivese la a ishima i môm yô, se nenge er kwaghwan u ken Mkaanem ma Aôndo la a lu u injaa shi a lu u vough kpaa yô.
Icintan sha ci u Mba Ve Er Ivese La
4, 5. (a) Er nan i doo u kwase nana wa ikyo shighe u nan soo u vôson nomo? (b) Kanyi i doo u kwase nana er cii ve nana lumun u vôson oro?
4 Bibilo wa mba ve er ivese la kwagh ér, er se lu ken tar u Diabolo a lu hemen u ne di tsô yô, mba ivaa ve i lu zan doo doo je kpa, vea “ya ican ken iyol.” Nahan yô, er ivese i lu icighan kwagh nahan kpa, Bibilo ta mba ve er ivese la icin sha kwagh u ivesegh. Icighan jijingi yange mgbegha orngeren Bibilo ugen ôr kwagh u kwase u nom u nan a kpe man nan lu a ian i hiden eren nom la wener: “Aluer nana gba lun nahan tsô yô, á hemba saan nan iyol.” Yesu kpa yange wa hanma or u “nan fetyô u rumun” u lun kwav cii kwagh ér nana lu kwav. Nahan kpa, aluer or soo u eren kwase shin nom kpa i lu “ken ter tseegh,” inja na yô i lu or u civir Aôndo, u nan tsegh iyol i nan sha ci u Aôndo shi nan er batisema yô.—1 Mbakorinte 7:28, 36-40; Mateu 19:10-12.
5 Ityôkyaa i i ne ve i doo u kasev vea hemba wan kwaghwan ne ikyo yô, ka kwagh u Bibilo i kaa ér: “Kwase u nan er nom yô, i kange nan sha tindi vea nom” la. Kpa aluer nom u nan kpe, shin nan pav a nan sha ci u nan er idya yô a “sagh nan ken tindi” ne kera. (Mbaromanu 7:2, 3) Nomsoor ka nana nenge a kwase sha kwa u hiihii una doo nan ishima, kwase kpa nomsoor la nana doo nan yô, ashighe kpishi ve hii u sôôr ayol a ve zenden imôngo, kpa imba dooshima ne tseegh kuma u una na ivaa ve ia za a doo ga. Sha nahan yô, doo u kwase u nan lu a er nom ga yô nana pine iyol i nan ér, ‘Me fatyô u eren iceghzwa i ia kangem me lu sha ikyev i tindi u or u m soo u vôson ne je kpa?’ Ka shighe u kwase nan lu a vôso nom ga la i doo u nana gbidye kwar sha mpin ne ye, ka zum u nan er nom kera cii ga.
6. Ka ian i nyi kasev kpishi ve lu a mi nyiana, man er nan i lu kwagh u injaa?
6 Sha ajiir kpishi nyian, kwase ngu a ian i tsuan or u nana vôso yô. Nahan kpa, ka i taver kwase kpishi u tsuan or u injaa, gadia isharen i ma nan lu kôôsôô vea or u nana vôso la man dooshima u hen atô u nomsoor man kwase la ka a taver hen shighe ne kpishi. Orngeren akaa ugen kaa ér: “Ashighe kpishi ka sea soo u eren kwagh fele fele yô—a lu u eren kwase shin u unden uwo kpa, se gba tôôn tsô ser kwagh u se soo u eren la doo, nahan se ver ishima sha akaa a se soo u ungwan la tseegh.” Aluer or u unden iwo hen sha kwagh u nan tsough u eren la ga tsô nan gba a mi eren yô, kwagh la una fatyô u wuan nan, di er aluer or tsua or u nana vôso sha inja ga ve alaghga ivese la ia doo ga nahan.
7. Ka kwaghwan u injaa u nyi a lu sha ci u mba ve lu keren or u vea vôso laa?
7 Doo u kwase nana gbidye kwar tsembelee nana fa inja i u kuran tindi u or u nan pin nan ishiôr la. Wankwase India ugen yange kaa ér: “Mbamaren asev hemba tsan a vese shi hemba mban a kwaghfan kpaa, or a fatyô u gban tsughun ve er se nahan ga . . . Aluer gba u me tsua or u me vôso la iyol yam yô, alaghga me tsua or u lun a inja ga.” Iwasen i mbamaren man mbagenev ka ve na la ngi hange hange. Orwasenmhen ugen u fan kwagh yange a shi wan agumaior kwagh ér ve nôngo ve fa mbamaren mba or u nan soo u vôson ve la, shi ve nenge er nan eren kwagh a mbamaren mba nan kua mba hen tsombor u nan kpaa.
Gbenda u Yesu Wa Iyol Na sha Ikyev i Aôndo Yô
8, 9. (a) Yesu yange nenge m- ongo u ungwan imo i Aôndo nena? (b) Aluer se wa ayol a ase sha ikyev i mba ve lu hemen la yô, kwagh ne una wase se nena?
8 Er ka i taver se kpishi u ungwan imo i mbagenev nahan kpa, kasev vea fatyô u nengen kwagh ne ér ka kwagh u civirigh vough er Yesu kpa nenge nahan. Shin er yange gba u Yesu una ya ican shi a wua un sha kon u mtsaha sha ci u lu ungwan imo i Aôndo nahan kpa, saan un iyol u eren ishima i Aôndo. (Luka 22:41-44; Mbaheberu 5:7, 8; 12:3) Kasev vea fatyô u nengen ikyav ken Yesu, gadia Bibilo kaa ér: “Ityough ki kwase yô, gema ka nom, man ityough ki Kristu yô, ka Aôndo je.” (1 Mbakorinte 11:3) Nahan ka shighe u kwase nan er nom tseegh nan lu sha ikyev i hemen u nomsoor ga.
9 Bibilo tese ér kwase u nan er nom shin u nan er ga kpaa, gba u nana dondo hemen u anmgbianev mba jijingi a tsough ve ve lu hemen tiônnongo u Kristu la. (1 Timoteu 2:12, 13; Mbaheberu 13:17) Shighe u kasev ka vea dondo kwaghwan u Aôndo ne yô, ve ver mbatyomov ikyav i ungwan kwagh sha er ve kpa vea ungwan Aôndo u a lu ityough vev la yô. (1 Mbakorinte 11:8-10) Heela tseegh ga, kasev mbaganden mba ve er noov ica i gbe kpa ka ve tese mba ve sember eren noov la sha ieren ve i dedoo la er vea “ungwan imo i noov vev” yô.—Titu 2:3-5.
10. Yesu ver se ikyav i ungwan kwagh nena?
10 Yesu yange fa er i doo u se ungwan mbahemenev sha inja yô. Sha shighe ugen la, a kaa a apostoli Peteru ér a za ta kpandegh hen mbahemenev sha ci na shi a ta ku nagh kpaa, shi a na un inyaregh ki una ta ku yô. Shighe karen yô, Peteru nger ér: “Waan nen hanma tindi u ior ve we la ikyo sha ci u Ter.” (1 Peteru 2:13; Mateu 17:24-27) Bibilo ôr kwagh u ikyav i hemban doon i Yesu ver sha kwagh u ungwan imo i Aôndo yô, ér: “A gema iyol Na hingir gbilin er A tôô mlu u ortom, A hingir kwagh môm a ior la. Man er i va zua a Na a mluyol er or nahan yô, A hide a iyol Na ijime, hingir u ungwan kwagh zan zan ar ken ku” je.—Mbafilipi 2:5-8.
11. Er nan ve Peteru yange wa kasev kwagh ér aluer noov vev ka mbananjighjighga je kpa ve ungwan imo ve?
11 Shighe u Peteru lu wan Mbakristu kwagh ér ve ungwan imo i mbautahav mba tar ne, a lu mba wan tswam shin eren kwagh sha mimi ga je kpaa la, a kaa ér: “Ka sha kwagh ne je i yer ne ye, gadia Kristu kpaa ya ican sha ci wen, A ver ne ikyav je sha u né dondo Un ijime yô.” (1 Peteru 2:21) Peteru yange ôr kwagh u ican i Yesu ya kpishi kpa ungwa imo i Aôndo, nahan wa ishima la, been yô, a taver kasev mba noov vev ve lu mba nan jighjigh ga la asema wener: “Nahan yô, ne kasev di kpaa ungwan nen amo a noov enev sha er aluer mbagenev ken ve, vea lu mbawan kwaghôron u Aôndo ikyo ga je kpa, á urugh ve sha mlu u kasev vev la, á kera lu sha kwaghôron kpee ga, er ve nengen mlu wen u wang u cian Aôndo la yô.”—1 Peteru 3:1, 2.
12. Kanyi yange i due ken ieren i Yesu i ungwan kwagh laa?
12 Mbagenev vea nenge ér aluer mba ungwan imo i or u nan lu lahan ve shi lamen a ve dang la yô, ve gbakera. Nahan kpa, Yesu yô nenge nahan ga. Peteru nger ér: “Zum u i laha Un kpaa mayange A or iyev sha mlaha la ga, er A ya ican kpaa A ta hwa ga.” (1 Peteru 2:23) Mbagenev mba yange ve nenge ican i Yesu la hingir mbananjighjigh, kua ormbaiv u i mande un ikyua a Yesu la man torutya u i wa un Yesu sha ikyev ér a wua la kpaa. (Mateu 27:38-44, 54; Marku 15:39; Luka 23:39-43) Peteru tese ér kape noov mba ve ne jighjigh ga, kua mba ve lamen dang dang la je kpa ieren i ungwan kwagh i kasev vev la ia na vea hingir Mbakristu je la. Se nenge akav kpishi a a tese ér kwagh ngu eren nahan nyian yô.
Kwagh u Kasev Vea Er Ve Noov Vev Vea Soo Ve Yô
13, 14. Ka akav a nyi a tese ér aluer kasev mba ungwan imo i noov vev mba ve ne jighjigh ga la yô, kwagh u dedoo a due kere?
13 Kasev mba ve hingir Mbakristu yô, urugh noov vev sha aeren a ve a sha inja i Kristu la. Nom ugen ôr kwagh u kwase na sha mkohol u vesen ugen u Mbashiada mba Yehova sember eren yô ér: “Yange m lu ibumeor u nzughul a kwase wam. Nahan cii kpa, naan mo icivir kpishi. Ma shighe môm tsô lam a mo dang ga. Yange kighir mo ér m lumun atesen a kwaghaôndo na ga. Shi eren a mo doo doo. Una zaan mkohol yô, a nôngo tsung a er kwaghyan wam tsuaa shi a er akaa a hen ya kpaa tsembelee cii ve a mase yemen ye. Ieren na ne na yô, m gba lun a isharen i henen Bibilo. Ka ieren na ne i ne ve mo kpa m hingir Orshiada hegen ye!” Sha mimi yô, kwase na “urugh un lu sha kwaghôron kpee ga” kpa lu sha ieren na i dedoo la.
14 Er Peteru a kaa nahan, kwase nana fatyô u urugh nom u nan sha kwaghôron tseegh ga, nana urugh nan sha ieren i nan i dedoo la kpaa. Kwagh u yange er kwase ugen u hen Bibilo shi kange ishima ér mayange una bunde mbamkombo mba Mbakristu ga la tese ér kwagh ne ka mimi. Iyange igen mough ér una za mkombo yô, nom na ngor a na ér “Agnes, u due sha hunda la yô, de kera hidi heen ga!” Er nahan yô, Agnes kera due “sha hunda” la ga kpa due ugen. Shi iyange igen moughon ér una za mkombo yô, nom na gba anger un kaan ér: “U za hide mkombo la yô, u kera nenge a mo hen ya ne ga.” Man er ôr nahan, hide kera kohol un ga, or nenge a na hen ya ga kuma ayange atar. Za hidi yô, kwase na pine un sha imo i kundu kundu ér: “M na u kwaghyanaa?” Mayange je Agnes vôr hide ijime sha u civir Yehova ga. Shighe kar yô, nom na hii u henen Bibilo, shi tsegha iyol na sha ci u Aôndo. Ken masejime yô a hingir ortamen, a er ityom kposo kposo.
15. Ka “hwe” u nyi nahan i kaa ér kasev mba ken Kristu ve erene?
15 Apostoli Peteru ôr kwagh ugen u kasev mba i er kwagh ve sha heen ve er yô, inja na yô ve er “hwe,” kpa u ngu wer ve na shighe ve cii sha “gbatyou u gban” shin sha “akondo a zeren ga.” Kpa Peteru kaa ér: “[Hwe wen] a̱ lu or u ken myer u ken ishima la, a hwe u saan ishe ga, u ishima i legh legh man u lun ving la; ka kwagh u hemban sha mnenge u Aôndo je la.” Ka ve tese ishima i legh legh man ieren i lun ving sha ikyenge ve i kundu kundu man inja ve i doon tsung la, mba hendan kwagh a noov vev shin mba sendegh ér ve er kwagh u ve soo ga. Sha nahan yô, kasev mba ken Kristu mba ne noov vev icivir kpen kpen.—1 Peteru 3:3, 4.
Akav a Se Fatyô u Henen Kwagh Sha Mi Yô
16. Ka sha nyi gbenda nahan Sara a lu ikyav i dedoo sha ci u kasev mba ve lu Mbakristu?
16 Peteru nger wener: “Kape uicighanmbaukase mba tsuaa mba ishimaverenkeghen ve i lu sha Aôndo la kpaa, ve eren hwe je la, ve ungwan amo a noov vev.” (1 Peteru 3:5) Kasev mban fa ér, u eren ishima i Yehova sha u ungwan imo na la una na icombor ve ia lu saan saan shi kwagh la una na ve uma u tsôron kpaa. Peteru ôr kwagh u Sara, kwase u Aberaham u yange doo ashe kpishi la ér “ungwan imo i Aberaham, je yô, a yilan un ér Ter.” Sara yange sue nom na u cian Aôndo, u Aôndo kaa a na ér a za er un tom ken tar ugen la. Yange kpen uma u mkpeyol ga, je yô uma na je kpa kera wa un ikyo ga. (Genese 12:1, 10-13) Peteru wuese Sara sha ishima na i taver la wener: “Ne hingir ônov nav aluer ne eren doo doo man ne rumun er ma kwagh a̱ de te ne mciem iyol ga yô.”—1 Peteru 3:6.
17. Er nan ve se fatyô u kaan ser Peteru lu a Abigail ken ishima shighe u lu ôron kwagh u kasev mba i gbe u kasev Mbakristu vea dondo ikyav ve laa?
17 Abigail kpa ka kwase ugen u taver ishima, u yange suur sha Aôndo yô, man a shi nan kpa Peteru lu a na ken ishima zum u lu ôron kwagh u uicighanmbaukase la. Un yô, “lu kwase u fan kwagh mimi,” kpa nom na Nabal yô gema “lu nomor, wa tswam kpishi, aeren a na doo ga.” Shighe u Nabal venda u wasen Davidi kua ior nav la, Davidi wa ishima u va timin un kua tsombor na cii. Kpa Abigail er kwagh fese sha u waren ya na. A tôô akaayan kpishi a penda sha ujaki ér una za na Davidi, ngur yemen yô a za ya gaduga a Davidi kua mbanumuv nav sha gbenda. Er Abigail nenge a Davidi yô, a hungwa sha jaki na kera fefa a gure inya a gba zamber a na ér a de eren kwagh sha ishimavihin ga. Ieren na la kôr Davidi ken ishima kpen kpen. Nahan a kaa ér: “I̱ wuese TER Aôndo u Iserael, u A tindi u nyian er ú va keghem gbenda ne! Shi i wuese kwaghfan wou” kpaa.—1 Samuel 25:2-33.
18. Kwaseya nana fatyô u dondon ikyav i ana shighe u or soo u kôron boki a nana, man ka sha ci u nyi?
18 Ikyav i dedoo igen i i doo u kasev vea dondo yô ka ikyav i wankwase u Shulam u yange lumun dooshima u orgen ga saa u ican-wan u kuran ilev u tôndo zwa ér una vôso un la. Dooshima u lu a mi sha na la yange taver her gbang shin er tor u lun a inyaregh soo ér una sôôr un nahan kpaa. Nahan er ishima kende un ker yô a ôr kwagh u dooshima na sha wan u kuran ilev la wener: “Verem er kunya u i nger ikyav sha mi sha ishima you man er kunya u i nger ikyav sha mi sha uwegh ough kpaa; gadia dooshima taver er ku nahan . . . Mngerem ma kpishim kpaa maa fatyô u pirin dooshima ga, uifi kpaa vea fatyô u miren a na ga.” (Icam i Hemban 8:6, 7) Nahan aluer kwase lumun u vôson or yô, nana kange ishima a dondo ieren i wankwase Shulam ne sha u varen a or shon shi nana naan nan icivir kpaa.
Icighan Kwaghwan Ugen
19, 20. (a) Hii nan ve i doo u kasev vea ungwan imo i noov veve? (b) Ka ikyav i dedoo i nyi i ver kaseva?
19 Mase nengen ase kwaghôron u a lu ken ivur Bibilo i itinekwagh i ngeren ne i har sha mi la. Ivur la kaa ér: “Kasev, ungwan nen imo i noov enev.” (Mbaefese 5:22) Er nan i lu hange hange u kasev vea ungwan imo i noov veve? Ivur i i dondo la i na mlumun ér: “Gadia nom ka ityough ki kwase di er Kristu kpaa A lu ityough ki nongo Na nahan man ka Un je A lu Oryiman u iyol Na la.” Sha nahan yô i wa kasev kwagh ér: “Nahan er nongo u Kristu u lu ungwan imo i Kristu yô, kape kasev kpaa, ve̱ ungwa imo i noov vev ken akaa cii je la.”—Mbaefese 5:23, 24, 33.
20 Cii man kasev ve kura tindi ne yô, saa vea hen shi vea dondo ikyav i tiônnongo u mbadondon mba Kristu mba i shigh ve mkurem la. Ôr ase 2 Mbakorinte 11:23-28, nahan nenge er apostoli Paulu u lu môm ken nongo u Kristu la ya ican kpishi kpa za hemen u dondon hemen u Yesu Kristu her yô. Er Paulu nahan, kasev kua mba ken tiônnongo cii gba u vea dondo hemen u Yesu sha mimi. Kasev ka ve er kwagh ne sha u ungwan imo i noov vev.
21. Kanyi ia wase kasev ve vea za hemen u ungwan imo i noov veve?
21 Kasev kpishi nyian soo kwagh u lun sha ikyev i or la ga, kpa kwase u nan lu a kwaghfan yô nana nenge ér ka kwagh u injaa je. U tesen ikyav yô, aluer kwase ngu a nom u nan ne jighjigh ga man nan ngu ungwan imo i nan sha akaa a a hendan a atindiakaa a Aôndo ga yô, kwagh u dedoo a fatyô u duen ker, sha ci u kwase la nana fatyô u ‘waren nom u nan’ la sha ieren i nan i dedoo la. (1 Mbakorinte 7:13, 16) Heela tseegh ga, nana fatyô u zuan a mkom ér Aôndo lumun a ieren i nan la, shi una na nan injar sha ci u nan dondo ikyav i Wan na la.
Ú Umbur Kpa?
• Er nan ve ashighe agen ka i lu kasev ican u nan noov vev iciviri?
• Er nan ve u lumun wer u vôso or i lu kwagh u kiriki ga?
• Yesu yange ver kasev ikyav nena, man aluer ve dondo ikyav ne yô, ka kwagh u dedoo u nyi una due kere
[Picture on page 13]
Er nan ve u lumun wer u vôso or i lu kwagh u kiriki ga?
[Picture on page 15]
Kasev vea hen nyi sha ikyav i kasev mba i er kwagh ve ken Bibilo la, er Abigail nahana?