Ôron Kwagh Sha Mimi A Orwanndor A we
‘Er hegen ne dugh aie ken a ven kera yô, hanma or nana̱ ôron kwagh sha mimi a or u nan we ndor a nan yô.’—EF. 4:25, NW.
1, 2. Ior kpishi mba nengen mimi nena?
IOR ndera nyiman ér uumace vea fatyô u ôron kwagh u mimi shin pasen kwagh u a lu mimi ga ica i gba hegen. Ken derianyom u sha ataratar C.S.Y. (Cii man Shighe u Yesu) la, Orgrika ugen u ngeren akaa, u i yer un ér Alcaeus la kaa ér: “Msôrom ma pasen mimi.” Inja na yô, shighe u or me msôrom nan hingir u lamen karen uwegh yô, ka nan ôr kwagh u mimi kpaa. Sha derianyom u hiihii la, Pontiu Pilatu, Orroma u lu Gomna la kpa lu a mnenge u kpeghee u sha kwagh u mimi ne, zum u a pine Yesu mpin u tan abusan ér: “Ka nyi i lu mimi?” la.—Yoh. 18:38.
2 Anyiman ngee sha kwagh u a lu mimi la sha shighe wase ne je gande. Ior kpishi kaa ér ishember i “mimi” la ngi a mbampase ker kposo kposo, shin ior mba er kwagh u mimi sha mbamnenge vev kposo kposo. Mbagenev mba er kwagh u mimi shighe u ve nenge ér vea zua a mtsera shin vea palegh kwaghbo la tseegh. Takerada u i yer ér The Importance of Lying la kaa ér: “Er ior ve nengen ér mimi ka ieren i injaa nahan kpa, ken masejime yô mimi kera wasen mba ve er kwagh sha mimi mbara ga.”
3. Er nan ve Yesu lu ikyav i tseer tseer i ôron kwagh sha mimi?
3 Kpa gbenda u mbadondon Kristu ve nengen mimi la kaha kposo. Yesu yange nengen mimi er ior ve nengen mimi sha kwaghfan ve la nahan ga. Yange ôron kwagh sha mimi hanma shighe cii. Mbaihyomov mba Yesu je kpa lumun ér yange ôron kwagh sha mimi, nahan ve kaa a na ér: “Ortesen, se fa U ngu Or u mimi, man U tesen gbenda u Aôndo sha mimi.” (Mat. 22:16) Nyian kpa, Mbakristu mba mimi mba dondon ikyav i Yesu la. Kwagh u mimi hangen ve shin ikyer u ôron ga. Ve lumun a kwaghwan u apostoli Paulu yange wa Mbakristu la inyigh i môm, yange kaa ér: ‘Er hegen ne dugh aie ken a ven kera yô, hanma or nana̱ ôron kwagh sha mimi a or u nan we ndor a nan yô.’ (Ef. 4:25, NW) De se time sha mkaanem ma Paulu man sha avegher atar. Hiihii yô, ka an nan lu orwanndor a vese? Sha uhar yô, inja i u ôron kwagh sha mimi la ér nyi? Vegher u sha utar yô, se yar tom a kwaghwan ne ken uma wase nena?
Ka An Nan Lu Orwanndor a Vese?
4. Gbenda u Yesu a tese se or u Yehova a nengen ér nan ngu orwanndor a vese la kaha a u mbahemenev mba Mbayuda mba sha derianyom u hiihii la nena?
4 Ken derianyom u hiihii la, mbahemenev mba Mbayuda tesen ér, ka Mbayuda mbagenev shin ahuraior a or tseegh a fatyô u yilan ér “orwanndor” ye. Nahan kpa, Yesu lu a mhen u Ter na shi dondon gbenda u Ter na a eren kwagh la vough. (Yoh. 14:9) Yange tese mbahenen nav wanger wanger ér, Aôndo hemba soon kweior shin ma tar a ugen ga. (Yoh. 4:5-26) Heela tseegh ga, icighan jijingi pase apostoli Peteru ér: “Aôndo ka u sangen a sange ior ga, kpa ken hanma ikyurior yô, or u nan cie Un, nan eren perapera kpaa yô, Una rumun nan.” (Aer. 10:28, 34, 35) Nahan yô, doo u se nengen ior cii ser mba mbawanndor a vese, mba ve ker se ihyom je kpa se tese ve dooshima.—Mat. 5:43-45.
5. Inja i u ôron kwagh sha mimi a orwanndor a vese la ér nyi?
5 Kpa, lu nyi Paulu lu ôron zum a kaa ér se ôron kwagh sha mimi a orwanndor a vese laa? U ôron kwagh sha mimi la ka u pasen or kwagh u mimi jighilii, nungwan icugh sha mi ga. Mbakristu mba mimi mba goom a kwagh u mimi sha atseregh ér vea tsume a mbagenev ga. Ka ve ‘nyagh kwagh u a lu u ifer’ la, ve gema ve ‘var sha kwagh u dedoo.’ (Rom. 12:9) Er se lu dondon “Aôndo u mimi” yô, doo u se ôron shi se eren kwagh sha mimi hanma shighe cii. (Ps. 15:1, 2; 31:5) Aluer se mba yaren tom a asember a injaa shighe u se lu ôron kwagh yô, se fatyô u sôron mbamzeyol mba vihin je kpaa a u eren aie shio.—Ôr Mbakolose 3:9, 10.
6, 7. (a) Saa se na mlumun sha mpin u hanma or nan pin se vighe vighe ve se lu ôron kwagh sha mimi yee? Na mpase. (b) Ka unô ve kom u se ôr ve kwagh wase sha mimi?
6 Saa se na mlumun sha mpin u hanma or nan pin se vighe vighe ve se lu ôron kwagh sha mimi yee? Saa se er nahan keng ga. Shighe u Yesu lu shin tar la, a tese ér mbagenev kuma u una pase ve akaa agen ga. Shighe u mbahemenev mba kwaghaôndo mba wan atseregh pine un ér a ôr ve ape a zough a tahav ve a lu eren uivande la, Yesu kaa a ve ér: “Mo kpaa Me pine ne kwagh môm tsô, kaam nen, yô, Mo kpaa Me kaa ne tahav mbu M eren akaa sha mi ne.” Kpa mbangeren kua mbatamen mba vende u ôron un yô, Yesu kaa ér: “Mo kpaa Me kaa ne tahav mbu M eren akaa ne sha mi ga.” (Mar. 11:27-33) Er ve lu mbaaferev shi ve veren ikyav i dedoo ga yô, Yesu nenge ér gba u una na ve mlumun sha mpin ve la keng ga. (Mat. 12:10-13; 23:27, 28) Kape nyian kpa i gbe u ior mba Yehova vea kura zwa ve hen ape ior mba vendan mimi kua aferaior a eren atseregh sha u kuren mbaawashima vev ve lu je la.—Mat. 10:16; Ef. 4:14.
7 Paulu kpa tese ér ior mbagenev kuma u se na ve mlumun sha kwagh vindi vindi ga. A kaa ér mba ve eren ‘angereke shi ve amber sha akaa’ cii mba ‘lamen sha akaa ka doon ga.’ (1 Tim. 5:13) Sha mimi yô, adooga ior vea gema palegh u pasen mba ve keren u fan ior aker shin ve fetyô u kusun zwa ga mbara akaa a myer. Nahan hemba doon u dondon kwaghwan u Paulu ne, a kaa ér: “Nôngo nen ngegh je sha u teman ving, lu nen sha kwagh wen ayol a en.” (1 Tes. 4:11) Nahan kpa, ashighe agen a gba u mbatamen mba ken tiônnongo vea pine or mbampin sha kwagh u nan iyol i nan, sha er vea er tom ve tsembelee yô. Shighe u mbatamen ve pin se kwagh nahan yô, a doo kpishi aluer se ôr ve kwagh sha mimi yô.—1 Pet. 5:2.
Ôron Kwagh a Tsombor Wou sha Mimi
8. U ôron kwagh sha mimi a mba hen tsombor la ngu a zua tsombor nena?
8 Kera je kpa, ka mba hen tsombor wase se hembe lun ikyua a ve ye. Nahan doo u se ôron kwagh a mba hen tsombor wase sha mimi ve ikyaryan yase la ia seer taver ye. Aluer se mba ôron kwagh a mba hen tsombor wase sha mimi shi se mba lamen a ve gbar gbar man sha ikyenge i legh legh yô, se palegh anyiman shin se sôr mbamzeyol mba hen tsombor je kpaa. U tesen ikyav yô, ka sea er kwagh sha lan nahan se pase kwase wase shin orya wase shin ônov asev kua mba hen tsombor mbagenev ibo yase kpa? U zamber a tsombor wou sha mimi wer u ya u anyi la una va a bem man mzough hen ya wou.—Ôr 1 Peteru 3:8-10.
9. U ôron kwagh sha mimi la tese u lahan mbagenev ga sha ci u nyi?
9 Nahan kpa, u ôron kwagh sha mimi la tese ér ka u se ôron kwagh a mbagenev sha ilyahan ga. U lamen a mbagenev sha icihi la tesen ér kwagh u se lu ôron la ka u mimi ga. Paulu kaa ér: “Dugh nen hanma ishima i yuan man ishima i nyoon man iyugh man u zôhôn genger genger man ityuhwanev ken a ven kera kua hanma inja i dang kpaa. Kpa lu nen sar sar ayol a en, zungwen nen mhôônom, de nen ayol a en kwaghbo, er Aôndo kpaa A de ne ken Kristu nahan.” (Ef. 4:31, 32) Ka sea ôron kwagh a or legh legh man sha icivir yô, nan nenge ér kwagh u se lu ôron nan la ka u mimi shi se mba ne or icivir kpaa.—Mat. 23:12.
Ôron Kwagh sha Mimi ken Tiônnongo
10. Mbatamen mba ken Kristu vea hen nyi hen Yesu sha u ôron kwagh sha mimi?
10 Yesu yange a ôr mbahenen nav akaa a mimi sha gbenda u taver ga. Kpa mayange je Yesu cia u ôron ve akaa sha mimi sha u nan ve icivir ga. (Yoh. 15:9-12) U tesen ikyav yô, mbaapostoli nav yange ve shi gban anyiman sha kwagh u or u nan lu orvesen yô, kpa Yesu zôhô a ve ga, yange wa ishima tese ve kure kure ér ve fa er i gbe u vea hide a ayol a ve ijime yô. (Mar. 9:33-37; Luka 9:46-48; 22:24-27; Yoh. 13:14) Kape nyian kpa, mbatamen mba ken Kristu ve manger sha iyôngo i Aôndo ga je la, shin er ve taver ishima sha kwagh u perapera nahan kpaa. (Mar. 10:42-44) Mbatamen mba dondon ikyav i Kristu sha u lun a mbagenev “sar sar” shi ‘zungwen ve mhôônom’ kpaa.
11. Aluer anmgbianev asev doo se ishima yô, se kura zwa wase nena?
11 Aluer se mba lamen a anmgbianev asev sha mimi kpa se mba lamen a ve legh legh yô, se fatyô u pasen ve kwagh u a lu se ken ishima la a u lahan ve shio. Sha kpôô yô, doo u se de ser ‘nombor wase u lu er atsem u esen,’ nahan hingir u puun ior shin lahan ve sha iliam yase ga. (Ps. 52:2; Anz. 12:18) Aluer anmgbianev asev doo se ishima yô, se ‘kura zwa wase ua er kwaghbo ga, ityumbuzwaagh yase kpaa ia ôr kwagh u icughugh ga.’ (Ps. 34:13) Ieren ne ia va Aôndo a icivir shi mzough una lu ken tiônnongo kpaa.
12. Ka hanma shighe nahan a fatyô u sharen or ijir ér nan er aie? Na mpase.
12 Mbatamen ka ve nôngo kpoghuloo ér vea kura tiônnongo sha ikyev i ior mba eren mbaaie mba vihin tsung. (Ôr Yakobu 3:14-16.) Ka i er aie u vihin tsung sha u vihin or iti; man awashima u imba aie la ka i lu u nan or shon ican shin mzeyol ken ishima. Aie u vihin tsung hemba di u wan or zwa iyol shin u ôron kwagh sha icugh gayô u kehen a kwagh la. Er aie u eren cii a lu kwagh u sha mi ga nahan kpa, ka hanma kwagh u mimi ga u or er cii a shar nan ijir ga. Nahan yô, gba u mbatamen vea keren ngegh ngegh ga, kpa vea eren kwagh sha kwaghfan shighe u ve lu tôvon sha kwagh u or u nan lu ôron akaa sha mimi ga la. Doo u vea vande eren nahan ve vea fa or u i lu ikye i nan i eren mbaaie mba vihin tsung la man vea shar nan ijir ye. Adooga je yô u wan imbaor la kwagh ken Ruamabera tseegh kpa a kuma.
Ôron Kwagh sha Mimi ken Kpenga u Eren
13, 14. (a) Ior mbagenev ka ve kan shio u eren kwagh a mba ve tee ve tom mbara sha mimi nena? (b) Aluer se mba eren tom kpoghuloo man sha mimi yô, nyi ia due kere?
13 Se mba uma sha shighe u anyighe a dumbur kpishi yô, nahan alaghga a lu se ican kpishi u eren kwagh a or u nan tee se tom la sha mimi. Ior kpishi ka vea keren tom yô, ve er aie kpôô kpôô. U tesen ikyav yô, ka ve er aie sha kwagh u mfetom ve man mfetakerada ve, sha er vea zua a tom u injaa, u a kimbin ve inyaregh kpishi yô. Heela tseegh ga, mbagenev ka vea yar tom kpa ve eren a er akaa a ve, shin er u eren nahan la i lu tindi u peren hen ijiirtom nahan kpaa. Alaghga vea lu ôron ityakerada i i gbe i zough sha tom ve ga yô, shin vea lu lamen a ior sha telefon gayô vea lu tindin a tindi ior a ilyoho sha akaa a samber a abaver shin vea lu keren a ker akaa sha Intanet.
14 Mbakristu mba mimi mba nengen ér saa vea soo man vea lu ior mba mimi shi vea ôron kwagh sha mimi ga. (Ôr Anzaakaa 6:16-19.) Paulu yange kaa ér: “Sar se u zenden tsembelee sha akaa cii.” (Heb. 13:18) Nahan Mbakristu mba eren tom sha ci u or u nan tee ve tom la ka yen sha injar i ve ngohol la ga. (Ef. 6:5-8) Shi ka sea eren tom kpoghuloo yô, se va Ter wase u sha la a iwuese. (1 Pet. 2:12) Ikyav i tesen yô, orgen u i tôô un tom ken tar u Spain yô, mba yer un ér Roberto, orvesen na yange wuese un er a lu ortom u mimi shi a lu a ulum iyol kpaa yô. Ieren i mimi i Roberto la na yô, kômpeni la seer tôôn Mbashiada mba Yehova mbagenev tom. Ve kpa ve eren tom kpoghuloo. Kwagh ne na yô, Roberto wase anmgbianev 23 zua a tom hen ijiir la ken anyom aa a dondo la, kua iorov 8 mba henen Bibilo a ve yô.
15. Orkristu u eren kpenga nana tese ér nan eren kwagh sha mimi nena?
15 Aluer u eren tom shin kasua sha tseeneke wou yô, ú eren kwagh sha mimi ken tom shin kasua wou kpa, shin ashighe agen ka u nyighe mbawanndor a wee? Doo u Orkristu nana teen ior ujebumbaakaav shin nana eren ior ityom sha inja ga, sha er nana zua a inyaregh fele fele ga, shi doo u nana ngohol ingyatu shin nana na ingyatu kpaa ga. Se mba eren a mbagenev vough er i lu se pe ve eren a vese la nahan.—Anz. 11:1; Luka 6:31.
Ôron Kwagh a Mbahemenev mba Gomoti sha Mimi
16. Kanyi Mbakristu ve ne (a) mbahemenev mba gomoti? (b) Yehova?
16 Yesu yange kaa ér: “Na nen Shisar akaa a a lu a Shisar yô, Aôndo kpaa na nen Un akaa a a lu a Aôndo yô.” (Mat. 22:21) Ka nyi “akaa” nahan se lu Shisar u a til sha ityough ki mbahemenev mba gomoti la a mi? Lu shighe u Yesu lu ôron kwagh u kpandegh ku tan la ôr mkaanem man ye. Nahan gba u Mbakristu vea kuran atindi a gomoti u tar u ve lu her la, kua a sha kwagh u kpandegh ku tan kpaa, ve vea lu a imoshima i wang sha ishigh ki Aôndo man uumace ye. (Rom. 13:5, 6) Nahan kpa, se fa er i lu Yehova a lu Uhemban sha won cii shi a lu Aôndo u mimi tswen yô, nahan ka un tseegh a doo se ishima a ishima yase cii, man a uma wase cii, man a mfe wase cii kua sha agee ase cii ye. (Mar. 12:30; Mpa. 4:11) Ka sha ityôkyaa ne ve se ongo imo i Yehova Aôndo a ishima yase cii ye.—Ôr Pasalmi 86:11, 12.
17. Mbashiada mba Yehova mba nengen iwasen i gomoti a ne ior la nena?
17 Ugomoti mba ityar igen kpishi ka ve wasen mbaatsanev sha ugbayol vev. Aluer Orkristu kuma u ngohol imba iwasen la yô nana ngohol kpa a lu kwaghbo ga. Aluer se mba ôron kwagh sha mimi a mbawanndor a vese yô, mayange se er aie sha er se zua a iwasen hen mbahemenev mba gomoti ga.
Ieren i Mimi la i Ve a Averen Kpishi
18-20. U eren kwagh sha mimi a mbawanndor a vese la ve a averen a nyi?
18 Ieren i mimi la i ve a averen kpishi. Ngi i na se imoshima i wang shi se lu a bem ken ishima kpaa. (Anz. 14:30; Fil. 4:6, 7) Man imoshima i wang ka kwagh u vesen sha ishigh ki Aôndo kpishi. Shi ka sea eren akaa cii sha mimi yô, ishima i kera ze se iyol ser uumace vea va fa ma kwagh u bo u se er ga.—1 Tim. 5:24.
19 Hen ase sha iveren igen ne. Paulu kaa ér: “Se mba pasen ayol a ase ken akaa cii je er se lu mbatomov mba Aôndo yô: . . . man kwaghôron u mimi” kpaa. (2 Kor. 6:4, 7) Kape Orshiada u Yehova ugen ken tar u Britain er je la. Anmgbian ne yange soo u teen orgen mato na, nahan a pase or shon kwagh u mato la vindi vindi, a ôr un mdoom ma mato la kua mbamshi nav cii. Or la ngur karen mato la una nenge yô, a pine anmgbian ne ér ngu Orshiada u Yehova? Yange pine nahan sha ci u nyi? Lu sha ci u or la nenge anmgbian ne lu sha ashe tsembelee shi ôr un kwagh sha mimi ve pine un mpin la ye. Iliam ve la na yô, anmgbian ne pase or la kwagh tsembelee.
20 Kape se kpa ieren yase i mimi la i ve Orgban se a iwuese laa? Paulu kaa ér: “Se venda akaa a kunya a ken myer la, se mba zenden sha atseregh ga.” (2 Kor. 4:2) Nahan yô, se nôngo nen sha afatyô wase cii se ôron nen kwagh sha mimi a mbawanndor a vese. Aluer se mba eren nahan yô, se na Ter wase u sha la icivir kua ior nav kpaa.
Ú Na Mlumun Wer Nyi?
• Ka an nan lu orwanndor a vese?
• Inja i u ôron kwagh sha mimi a orwanndor a vese la ér nyi?
• U ôron kwagh sha mimi la ve Aôndo a icivir nena?
• U eren kwagh sha mimi la ve a averen a nyi?
[Foto u sha peeji 17]
Ka wea er kwagh sha lan nahan u lumun ibo kpa?
[Foto u sha peeji 18]
U er kwagh sha mimi shighe u ú lu keren tom la kpa?