Taver Ishima Yehova Ka Orwasen We

 1. Ka nyi ia sur se ishima shighe u i lu se inja er se mba tswen gayô mbamzeyol asev gande se ken inya laa? (Pasalmi 118:5-7)

I LU nahan u tagher a zayol man u nenge wer u ngu tswen or u wasen we ngu ga vee? Ior kpishi kape ka i lu ve je la, man kwagh ne kua mbajighjigh mbacivir Yehova kpa ker. (1 Utor 19:14) Aluer we kpa u tagher a kwagh nahan yô, umbur ityendezwa i Yehova i a kaa ér: “Mayange me undu u ga, shi mayange me kende u ga” la. Nahan se fatyô u kaan vangertiôr ser: “Yehova ka orwasen mo; me cia ga.” (Heb. 13:5, 6) Apostoli Paulu yange nger mkaanem man hen Mbakristu mba ve lu ken Yudia la er ken inyom i 61 la nahan. Mkaanem nam mara umbur se kwagh u i nger ken Pasalmi 118:5-7 la.—Ôr.

 2. Ka nyi se lu timen sha mi ken ngeren nee, man ka sha ci u nyi?

² Paulu yange fa je ér Yehova ka Orwasen un sha ci u vande wasen un acin imôngo vough er lu wase orpasalmi nahan. U tesen ikyav yô, Paulu yange war ku shin zegemnger anyom kar hemba ahar cii ve va nger washika ne hen Mbaheberu ye. (Aer. 27:4, 15, 20) Cii ve Paulu a za zende ne yô, Yehova lu vanden wasen un sha igbenda kposo kposo shi za hemen u wasen un ken zende shon. Se time sha igbenda shon itiar. Yehova yange wase un sha ikyev i Yesu man mbatyomov kua ior mba ve lu sha aan a hemen ior la man mba ve civir Aôndo a na imôngo yô. Aluer se hide se hen sha gbenda u Yehova wase Paulu la yô, kwagh la una taver jighjigh u se ne ityendezwa i Aôndo i a kaa ér Una ungwa mbamsen asev la.

 3. Ka nyi alaghga Paulu yange una hen sha mi, man lu sha ci u nyi?

³ Yange gba u a wase Paulu. Er ken inyom i 56 la nahan, ikpelaior i toron asema urugh un ken tempel u ken Yerusalem la, due a na ken won lu nôngon ér vea wuan un. Kpernan mba ve a Paulu sha ishigh ki Mkohol u Mbaajiriv yô, mbaihyomov mba Paulu nôngo u anden un a ande. (Aer. 21:30-32; 22:30; 23:6-10) Alaghga hen shighe ne Paulu lu kaan ken ishima na ér, ‘Man ka hanma shighe a de u nzughul a mo sha wono?’

 4. Yehova yange wase Paulu sha ikyev i Yesu nena?

⁴ Yesu yange wase Paulu nena? Yange mba ker Paulu, tugh mbu il yô, “Ter” Yesu va tile ape Paulu lu la, kaa ér: “Taver ishima! Gadia er u lu eren shiada sha kwagh wam vighe vighe ken Yerusalem nahan, kape u er shiada ken Roma kpaa keng je la.” (Aer. 23:11) Ityendezwa i Yesu ne yange ia taver Paulu ishima kpen kpen! Yesu yange wuese Paulu kpishi sha shiada i er ken Yerusalem la. A tôndo zwa a Paulu ér, Paulu una yem a nyôr ken Roma doo doo kwagh môm a er un ga shi una za er shiada ker kpaa. Shighe u Yesu er ityendezwa ne a Paulu la, yange a lu Paulu vough er wanye u nan lu shin ikyum i ter u nan nahan.

 5. Yehova yange wase Paulu sha ikyev i ortyom nena? (Nenge foto u a lu sha igbende la)

⁵ Ka mbamzeyol mba nyi Paulu shi yange tagher a mi? Yange akaa a ken Yerusalem la er anyom nga karen er ahar nahan yô, Paulu nyôr tso u yemen Italia nahan ve za tagher a uraahumbe u vesen je yô, mbanahantso kua mba ve nyôr tso la cii hen ér vea tim. Nahan cii kpa, Paulu yô cier un iyol ga. Er nan ve cier un iyol ga? A kaa a mba ve lu shin tso la ye: “Ortyom u Aôndo u m lu u na shi m eren un icighantom la, nyen va tile ikyua a mo tugh kaa ér: ‘De cie ga, Paulu. U za tile sha ishigh ki Shisar keng, man nenge! Aôndo una yima u kua mba ve lu shin tso a we imôngo ne cii.’ ” Yehova yange tindi ortyom Na hen Paulu shi za kimbir ôron un kwagh u ityendezwa i Yesu vande eren a na la. Man Paulu yange yem zan zan nyôr ken Roma er Yehova tôndo zwa a na nahan.—Aer. 27:20-25; 28:16.

 6. Ka ityendezwa i Yesu yange er i nyi ia fatyô u taver se ishima, man ka sha ci u nyi?

⁶ Yesu wasen se nena? Se kpa Yesu una wase se er wase Paulu nahan. U tesen ikyav yô, Yesu yange tôndo zwa a mbadondon un cii ér: “Me luun a ven ayange ayange, zan zan shighe u mkur u tar ne.” (Mat. 28:20) Mkaanem ma Yesu man maa fatyô u taver se ishima. Sha ci u nyi? Sha ci u ayange agen ka a taver se kpen kpen. U tesen ikyav yô, or wase ka nana kpe yô, i nyoon se ayange kpuaa tsô ga, kpa ashighe agen ka i tôô anyom imôngo. Mbagen yô, iyolbeen nyôr a ve nahan ayange agen ka i tume ve iyol kpishi. Mbagen di, ayange agen cii mba saan ga, ka ve ure tsung sha ci u ishima doo ve ker ga. Nahan cii kpa ka se fatyô u wan ishima sha ci u se fa je ser Yesu lun a vese “ayange ayange,” kua ken ayange a akaa nga a er se a vihin tsung la je kpaa.—Mat. 11:28-30.

 7. Mpase 14:6 tese ér Yehova wasen se nyian nena?

⁷ Mkaanem ma Aôndo taver se ishima ér Yehova wasen se sha ikyev i mbatyomov nav. (Heb. 1:7, 14) Ikyav i tesen yô, mbatyomov ka ve wase se shi ve hemen se ken tom u se lu eren u pasen “loho u dedoo u Tartor” hen ior mba ken “hanma ikyurior man hanma ipyaven man hanma zwa” la.—Mat. 24:13, 14; ôr Mpase 14:6.

 8. Yehova yange wase Paulu sha ikyev i kurutya u ushoja nena?

⁸ Uumace mba ve lu sha aan a hemen ior la yange ve wase Paulu nena? Ken inyom i 56 la, Yesu tôndo zwa a Paulu ér Paulu una za a nyôr ken Roma doo doo. Nahan kpa, Mbayuda mbagenev ken Yerusalem wa ishima ér vea za tser Paulu sha gbenda vea wua un. Kpa zum u kwagh ne va gba tor shoja u Mbaroma u i yilan un ér Kalodio Lisia la ken ato yô, a yima Paulu. Fese je Kalodio tindi ushoja kpishi ér ve za mough a Paulu ken Yerusalem ve yem a na ken Sesaria, man lu zende u kuman ukilomita 105 nahan. Mba za nyer a na ker yô, Gomna Feliku na wada ér “i wa” Paulu “sha ikyev i mbakuran, hen ya u Herode” sha er Mbayuda mba ve soo u wuan Paulu la vea fatyô ga yô.—Aer. 23:12-35.

 9. Gomna Fesetu yange wase Paulu nena?

⁹ Anyom yange kar ahar, kpa Paulu lu ken purusu ken Sesaria her. Fesetu gema tema gomna sha ityough ki Feliku. Yange Mbayuda zamber a Fesetu ér a na zwa i va a Paulu ken Yerusalem vea ôr un ijir, kpa Fesetu venda. Alaghga tsô gomna Fesetu fa er Mbayuda “wa ken ishima ér vea yer sha gbenda, vea wua Paulu” yô.—Aer. 24:27–25:5.

10. Ka nyi Gomna Fesetu yange er shighe u Paulu kaa ér un soo u zan a ijir na hen Shisar laa?

¹⁰ Shighe kar yô, i va tema ijir i Paulu ken Sesaria. Er Fesetu soo “u doon ityough a Mbayuda yô,” a pine Paulu ér: “U soo wer u yem sha Yerusalem i za ôr u ijir sha akaa ne sha ishigh yagh shinii?” Paulu yange fa er una za ken Yerusalem yô, alaghga a za wua un yô. Shi fa kwagh u una er ve una war uma na, una yem a nyôr ken Roma una za za hemen a tom na u pasen kwagh ker yô. Nahan a kaa ér: “Me za a ijir ne hen Shisar!” Fesetu ze idyu vea ior nav mba wan un kwagh kera cii yô, a kaa a Paulu ér: “U kaa wer u za a ijir ne hen Shisar; yô ka hen Shisar je u za ye.” Kwagh u Fesetu tsuwa u yemen a Paulu ken Roma la yange yima Paulu sha ikyev i mbaihyomov nav. Lu u ica a gba ga je, Paulu una lu ken Roma nahan una lu ica a Mbayuda mba ve soo u wuan un la.—Aer. 25:6-12.

11. Ka mkaanem ma taver ishima ma nyi Yesaia yange tsengangeren ma alaghga Paulu hen sha mi?

¹¹ Shighe u Paulu lu nôngon una mough gôgô zende na u yemen Italia la, a shi nan kpa hen sha icin i profeti Yesaia ta ior mba ve hendan kwagh a Yehova la. Yesaia yange tsengaôron ér: “Hen nen kwagh ayol a en, kpa una lu a inja ga; ôr nen kwagh, kpa kwagh á er sha mi ga, gadia Aôndo ngu a vese.” (Yes. 8:10) Paulu yange fa je ér Aôndo una wase un, nahan kwagh ne wa un agoyol u va wan ishima a atsan a lu u una va tagher a mi la.

12. Yuliôsu yange er kwagh a Paulu nena, man ka nyi alaghga kwagh ne wase Paulu u kavene?

¹² Paulu yange mough gôgô zende na u yemen Italia la ken inyom i 58. Er Paulu lu or u zan purusu yô, i wa un sha ikyev i orshoja u Roma ugen u i yilan un ér Yuliôsu yô. Hii hen shighe la je lu u Yuliôsu una soo yô, una nzughul a Paulu gayô una er a na kundu kundu. Nahan yange er tom a tahav nav mbun nena? Kpernan mba za nyer hen ijiir i hiihii i ve hii tilen la yô, “Yuliôsu er a Paulu doo doo, [a] na un ian ér a za hen azende a na.” Shi Yuliôsu yange va war uma u Paulu je kpaa. Yange er nena? Yange ushoja soo ér vea wua ior mba zan purusu mba ve lu shin tso la cii, kpa Yuliôsu venda a ve. Sha ci u nyi? Sha ci u yange “kange ishima ér una yima Paulu.” Paulu yange nenge er Yehova lu eren tom a orshoja u fan kwagh ne u wasen shi kuran un je ka u henen a hen ga.—Aer. 27:1-3, 42-44.

13. Alaghga Yehova una er tom a ior mba ve lu sha aan a hemen ior la nena?

¹³ Iwasen i uumace mba ve lu sha aan a hemen ior la ka ve na se yô. Shighe u Yehova a soo u kuren awashima na yô, ngu a er tom a icighan jijingi na nahan a mgbegha mba ve lu sha aan a hemen ior la ve er kwagh u a soo cii. Tor Solomon yange nger kwagh kaa ér: “Ishima i tor ngi sha ikyev i TER er uikuwanmbamngerev nahan, ka A gema i henpe i sar Un cii.” (Anz. 21:1) Injakwagh ne ngi ôron ér nyi? Uumace ka ve time akpa nahan ve goom a mngerem ma yem ape ve soo la. Kape Yehova kpa ngu a er tom a jijingi na nahan a mgbegha mhen u uumace mba ve lu sha aan a hemen ior la sha er vea er kwagh u kuren awashima na je la. Shighe u kwagh a lu nahan yô, uumace mba ve lu sha aan a hemen ior la ka ve er shin ve tsua akaa a a lu ior mba Yehova a iwasen yô.—Nenge Esera 7:21, 25, 26.

14. Ka unô nahan se fatyô u eren msen sha ci ve u zuan sha kwagh u i nger ken Aerenakaa 12:5 laa?

¹⁴ Ka nyi se fatyô u erene? Se fatyô u eren msen sha ci u “utor kua mba ve lu sha aan a hemen ior” la zum u ve lu tsuan akaa a a gbe a biishi a uma wase u se Mbakristu man tom wase yô. (1 Tim. 2:1, 2, ngeren u shin kpe; Neh. 1:11) Se kpa se fatyô u eren msen kpoghuloo sônon Aôndo sha ci u anmgbianev asev mba nomso man mba kasev mba ve lu ken purusu la vough er Mbakristu mba sha ayange a mbaapostoli la nahan. (Ôr Aerenakaa 12:5; Heb. 13:3) Shi se fatyô u eren msen sha ci u mba ve kuran upurusu mba i wuhe anmgbianev asev mba nomso man mba kasev ker la. Se fatyô u zamber Yehova ser a mgbegha mhen u ambaaior la sha er ishima ia kende ve ker u eren kwagh er Yuliôsu nahan sha er vea eren a anmgbianev asev mba i wuhe ve mbara “doo doo” yô.

15-16. Yehova yange wase Paulu sha ikyev i Aristareku man Luka nena?

¹⁵ Iwasen i mbacivir Aôndo mbagen na Paulu yô. Shighe u Paulu lu yemen zende na ken Roma la, yange Yehova wase un sha ikyev i mbacivir Aôndo mbagen acin imôngo. Se nenge nen ase akav agen.

¹⁶ Yange azende a Paulu ahar a ishima ishima, Aristareku man Luka tsua u yemen vea na imôngo ken Roma.b Yange ve wa uma ve ikyo ga, kpa ve tsua u za lun vea Paulu. Bibilo pase ér Yesu yange tôndo zwa a Aristareku man Luka ér vea yem a nyôr ken Roma doo doo ga. Nahan er ve wa ityough yemen bo zende ne yô, uma ve lu sha zongo. Nahan kpa ve kegh iyol u eren kwagh ne sha er vea wase Paulu yô. Shighe yange kar cii je ve, ve za mase kaven er ve lu yemen sha gbenda la ér kwagh a er ve ga ye. Sha nahan yô, shighe u Aristareku man Luka nyôr tso ken Sesaria la, ka keng Paulu yange una er msen hen Yehova una sugh un er a wase un sha ikyev i iorov uhar mbacivir Aôndo mba taver ishima mban yô.—Aer. 27:1, 2, 20-25.

17. Yehova yange wase Paulu sha ikyev i anmgbianev mba ken tiônnongo nena?

¹⁷ Anmgbianev mba ken tiônnongo yange ve na Paulu iwasen sha ashighe kposo kposo shighe u lu yemen zende na ne. Ikyav i tesen yô, yange mba za nyer ken Shidon yô, Yuliôsu na Paulu ian ér “a za hen azende a na shi ve nenge sha a na.” Shi mba za nyer ken geri u Putilai yô, Paulu vea azende a na ‘zua a anmgbianev hen ijiir ne shi ve taver ve ishima ér ve tsa vea ve ayange ataankarahar.’ Er Mbakristu mba sha ajiir ne lu nengen sha mbamgbe mba Paulu man azende a na la, ka keng Paulu yange una ôr Mbakristu mban akaa a yange er yô; man vea ungwa nahan ishima ia taver ve shi a saan ve iyol kpaa. (Nenge Aerenakaa 15: 2, 3.) Paulu man azende a na mba tse hen anmgbianev mban kera yô, ve mough shi ve gba yemen zende ne.—Aer. 27:3; 28:13, 14.

18. Ka nyi yange i na ve Paulu sugh Aôndo shi ishima taver unu?

¹⁸ Shighe u Paulu zurum u nyôron ken Roma la, a shi nan kpa yange una umbur kwagh u nger tiônnongo u hen gar ne anyom atar ken ijime la. Yange nger ér: “Sarem u van hen a ven kuma anyom imôngo hegen.” (Rom. 15:23) Nahan kpa fa ér una za nyôr ker shighe u un lu or u zan purusu ga. Nahan ka keng yange a saan un iyol u nengen er anmgbianev mba ken Roma ve due ve va u va keghen un gbenda yô! “Er Paulu nenge a ve yô, a sugh Aôndo shi ishima taver un.” (Aer. 28:15) Paulu yange sugh Aôndo er anmgbianev mbara va u va keghen un gbenda yô. Sha ci u nyi? Sha ci u a kav er Yehova a lu wasen un sha ikyev i anmgbianev yô.

19. Er i pase ken 1 Peteru 4:10 nahan, Yehova una fatyô u eren tom a vese u wasen mba i gbe u a na ve iwasen la nena?

¹⁹ Ka nyi se fatyô u erene? U fa anmgbianev mba nomso man mba kasev ken tiônnongo wou mba ve lu yan ican sha ci u kwaghnyoon gayô ve lu tagher a mbamzeyol mbagen yôô? Shin u fa ma anmgbian ken tiônnongo u or u nan, nan saa ku yôô? Aluer se fa ma or u i gbe u a wase nan yô, se fatyô u sônon Yehova ser a wase se sha er se ôr shin se er kwagh a nan kundu kundu yô. Alaghga kwagh u se ôr shin se er la, a lu kwagh u una taver anmgbian wase u nomso shin u kwase la ishima sha shighe vough yô. (Ôr 1 Peteru 4:10.)c Aluer se wase ve yô, alaghga vea seer nan jighjigh ér ityendezwa i Yehova a er ér, “Mayange me undu u ga, shi mayange me kende u ga” ne i kure sha a ve. Kwagh ne una na a saan we iyol je ka u henen a hen ga.

20. Se fatyô u ôron vangertiôr ser: “Yehova ka orwasen mo” sha ci u nyi?

²⁰ Se kpa, alaghga se lu a mbamzeyol kposo kposo er Paulu vea azende a na nahan. Nahan cii kpa, se fatyô u taver ishima sha ci u se fa ser Yehova ngu a vese. Ngu a na se iwasen sha ikyev i Yesu man mbatyomov. Shi ka a lu sha ishima i Yehova yô, ngu a wase se sha ikyev i ior mba ve lu sha aan a hemen ior la. Yehova shi ngu a er tom a icighan jijingi na u mgbeghan mbacivir un sha er vea wase anmgbianev vev mba nomso man mba kasev yô, man se mbagenev kpishi kpa kwagh er se nahan. Sha nahan yô, se kpa se fatyô u ôron vangertiôr er Paulu nahan ser: “Yehova ka orwasen mo; me cia ga. Ka nyi je or a ereme?”—Heb. 13:6.