U Nenge a Kwagh u Sekaria Yange Nenge a Mi la Kpa?

 1. Ka kwagh u saan iyol u nyi yange lu keghen Mbayuda mba ve lu ken uikyangen laa?

YANGE Mbayuda cii hingir yar yar. Sha ci u Yehova Aôndo “tor jijingi u Shirushi tor u Pershia ityô,” nahan a na Mbaiserael mba ve lu uikyangen ken Babilon anyom kpishi la ian ér ve hide ve yem. Yange tor yôô ér Mbayuda ve hide ve yem ken tar ve, ve “za maa iyou i TER, Aôndo u Iserael.” (Esera 1:1, 3) Tindi la yange na saan ior iyol kpen kpen! Lu u Mbayuda vea fatyô u hiden za civir Aôndo u mimi la ken tar u yange na ve yô.

 2. Mbayuda mba yange ve due ken Babilon ve hide ken Yerusalem la yange ve fatyô u eren nyi sha hiihii laa?

² Sha shighe u shi anyom 537 u a mar Yesu la, Mbayuda mba ve hii moughon ken Babilon la va nyôr ken Yerusalem, u vande lun gartamen u tartor u Yuda, ken imbusutariyan la. Mbayuda mban yange ve va nyôr ica lu a gba ga je tsô maa, ve hii tom sha tempel. Inyom hurugh zuan yô, ve wa ityô i tempel la ve bee shighe u shi anyom 536 u a mar Yesu la!

 3. Ka unô yange ve hendan a Mbayuda, man yange ve hendan a ve nena?

³ Mbayuda yange mba hiin u maan tempel la yô, ior kpishi gba hendan a ve. Ior mba hen tar la lu ‘nan Mbayuda iyolkpen, tan ve mciem iyol sha u ve̱ de maan ga yô.’ (Esera 4:4) Zayol ne hiin yô, kwagh hemba vihin gban a gba kera. Shighe u shi anyom 522 u a mar Yesu la, tor u Pershia u he, Artashaseta hii u hemen.b Nahan mba ve lu hendan kwagh a Mbayuda la hen je ér, er i lu tor u he yô, vea fatyô u yangen Mbayuda tom u maan tempel la sha u ‘eren ifer geman suur sha tindi.’ (Ps. 94:20) Tsô ve nger washika hen Tor Artashaseta, ve kaa a na ér, Mbayuda mba eren mhen u hendan a na. (Esera 4:11-16) Tor yange na jighjigh a mbaaie mba ve er un la, nahan na zwa ér i de u maan tempel la. (Esera 4:17-23) Mba cirin tom u maan tempel la yô, Mbayuda de u maan.—Esera 4:24.

 4. Mbaahendanev yange ve cir tom u maan tempel nahan, Yehova er nena? (Yesaia 55:11)

⁴ Ior mba hen tar la mba yange ve fa Aôndo ga la, kua ior mba ken gomoti u Pershia la mbagenev lu sendegh ér i de maan tempel la ga. Kpa Yehova gema soo ér saa Mbayuda ve maa tempel la ve kure keng keng. Man kwagh u Yehova a we ishima u eren cii yô, ka a er keng. (Ôr Yesaia 55:11.) Yehova yange tsua profeti ugen u cian kwagh ga yô, i yilan un ér Sekaria, tesen un mbampase mba sha mnenge anigheni mba doon kpishi sha adondo adondo, ér a za ôr Mbayuda sha u taver ve ishima. Mbampase mba taver ishima mban yange ve wase Mbayuda u nengen er ityôkyaa i lu i vea cia mbahendan a ve ga yô, shi ve taver ve ishima u zan hemen a tom u Yehova soo ér ve er la. Ken mpase u sha mnenge u sha utaan la, Sekaria nenge a daarimenger man ikyon i olev ihiar.

 5. Ka nyi se lu timen sha mi ken ngeren nee?

⁵ Se cii ashighe agen iyol ka i kpe se. Nahan aluer se time sha ishimataver i Yehova na Mbaiserael ken mpase u sha utaan u Sekaria nenge a mi la yô, kwagh la una wase se. Aluer se kav inja i mpase u sha mnenge ne yô, kwagh la una wase se se za hemen u civir Yehova sha mimi shighe u i lu hendan a vese, man shighe u mlu wase a va gem, kua shighe u i kaa ér se er kwagh u se kav ga yô.

 6. Mpase u sha mnenge u daarimenger man ikyon i olev ihiar, u i ôr ken Sekaria 4:1-3 la, yange taver Mbayuda ishima nena? (Nenge foto u sha igbende.)

⁶ Ôr Sekaria 4:1-3. Mpase u sha mnenge u daarimenger man ikyon i olev ihiar la, yange taver Mbayuda ishima ve za hemen a tom, shin er i lu hendan a ve nahan kpaa. Sha nyi gbenda? U nenge er yange mkurem de u duen hen ijiir i ma lu duen nyôron ken daarimenger la sha won ga kpa? Yange mkurem lu duen ken ikyon i olev i ihiar la haan shin gbande ugen, karen yemen ken amenger a ataankarahar a sha daarimenger la. Mkurem mara na yô, amenger la pir ma shighe môm ga. Nahan Sekaria pine ér: “Ka nyi nee?” Ortyom la maa ôr un loho u Yehova tindi yô, ér: “Ka sha agee ga, ka sha utaha kpaa ga, kpa ka sha Jijingi Wam, kape TER u akum a Sha A kaa ne.” (Sek. 4:4, 6) Mkurem ma yange ma lu duen ken ikyon ne la tile sha ityough ki icighan jijingi u Yehova; jijingi ne ngu a tahav kpishi, shi tahav nav mbua bee mayange ga. Tahav mbu shoja i Mbapershia jimin cii kuma u tôôn karen sha tahav mbu icighan jijingi u Aôndo cuku tsô kpaa ga. Er Yehova lu suen mbamaan tempel mbara yô, lu u a hendan a ve nan nan kpa, vea fatyô u eren tom ve kuren. Loho la yange u taver ve ishima kpen kpen! Yange gba u Mbayuda vea er kwagh ugen kposo ga, kpa vea suur sha Yehova, vea hide a za hemen a tom ve. Man lu kwagh u ve er vough je la, shin er tor cir tom la nahan kpaa.

 7. Yange kwagh va gema nena ve, mbamaan tempel zua a ian i zan hemen a tomo?

⁷ Yange kwagh va gema, nahan mbamaan tempel mbara zua a ian i zan hemen a tom. Yange kwagh gema nena? Sha shighe u shi anyom 520 u a mar Yesu la, tor u he, Dariu u sha 1 hii u hemen tartor u Pershia. Ken inyom i sha uhar i hemen na la, va kav er kwagh u yange i cir tom u maan tempel la lu sha mi ga yô. Tsô Dariu na zwa ér i maa tempel la i kure. (Esera 6:1-3) Kwagh u Tor er ne kpiligh hanma or iyol. Kpa tor lumun ér i za maa tempel tseegh tsô ga, shi kaa ér ior mba hen tar la cii ve de u hendan a Mbayuda, shi ve naan Mbayuda inyaregh kua akaa agen a kwagh a gbe ve a mi cii sha u suen tom u maan tempel la! (Esera 6:7-12) Kwagh ne na yô, Mbayuda maa tempel la bee ken atô u anyom anyiin, shighe u shi anyom 515 u a mar Yesu la.—Esera 6:15.

 8. Shighe u ior ve lu hendan a we kpa, u fatyô u taver ishima sha ci u nyi?

⁸ Nyian kpa, mbacivir Yehova kpishi ior mba hendan a ve. Ikyav i tesen yô, mbagenev mba ken ityar i i cir tom wase shin i yange u yô. Ken ityar i ngira nahan, a fatyô u kôron anmgbianev asev ‘zan a ve sha ishigh ki ugomna man utor’ sha u i lu shiada hen a ve. (Mat. 10:17, 18) Ashighe agen gomoti ka a va gema, nahan anmgbianev asev mba nomso man mba kasev ve hemba zuan a ian i civir Yehova. Shin ashighe agen yô, orjir nana kure se ijir sha gbenda u se hemba zuan a ian i civir Yehova yô. Mbashiada mbagenev yô, mba hendan a ve sha gbenda ugen. Ken tar u ve lu ker la, mba a ian gbanger gbanger i civir Yehova. Kpa mba hen tsombor ve mba ve soo ér ve de u civir Yehova Aôndo ve la, mba hendan a ve kpoghuloo. (Mat. 10:32-36) Mbagenev kpishi ka vea nôngo ér anmgbianev vev mba ve lu Mbashiada la ve de u civir Yehova kpa vea fatyô ga yô, ve de u hendan a ve. Shi mbagenev yô, yange ve eren Mbashiada mba Yehova tswam, kpa ken masejime ve va hingir Mbashiada mba lun a gbashima. Shighe u i lu hendan a we kpa, de deen u civir Yehova ga! Taver ishima. Yehova ngu suen we sha jijingi na u a lu a tahav kpishi la, nahan ityôkyaa ngi i u cia ma kwagh ga!

 9. Yange mba we ityô i tempel u he la mba been kera yô, vihi Mbayuda mbagenev sha ci u nyi?

⁹ Yange mba we ityô i tempel mba been kera yô, Mbayuda mba beenyol mbagenev vaa. (Esera 3:12) Yange ve vande nengen er tempel u Solomon maa la engem kpishi yô, nahan ve hide ve nenge tempel u he ne yô, lu ‘ken ashe ve er ka gbilinkwagh’ nahan, kuma u tôôn karen sha u tse la cuku tsô kpaa ga. (Hag. 2:2, 3) Er ve tôô tempel u he ne ve kar sha u tse la yô, vihi ve kpishi. Kpa lu u mpase u Sekaria nenge a mi la una na a hide a saan ve iyol. Sha ci u nyi?

10. Mkaanem ma ortyom ma i nger ken Sekaria 4:8-10 la yange lu u ma a wase Mbayuda nena ve a hide a saan ve iyolo?

¹⁰ Ôr Sekaria 4:8-10. Ka nyi jighilii yange ortyom la lu ôron ve kaa ér Mbayuda vea “ember, zum u vea nenge a kor u sôron kwagh a mi sha u a̱ lu jighelaa, sha uwegh ku Serubabel [Oryuda u lu gomna]” laa? Kor u sôron kwagh a mi sha u a lu jighilaa la, ka ikyagh ki tomov ki ka ki wase u nengen, aluer i maa kwagh tav sha shin ôv yem sha jighilii yô. Sha nahan yô, ortyom la lu ôron a mbacivir Aôndo ér, er tempel la a lu ken ashe a ve mbagenev akuma akuma nahan kpa, a maa un a kure, shi una lu sha ishima i Yehova vough. Tempel la una doo Yehova, nahan ityôkyaa i una doo Mbayuda ga yô ka nyi? Kwagh u vesen hen Yehova yô, yange lu u i civir un ken tempel la sha gbenda u un soo la. Lu u Mbayuda vea hemba veren ishima u civir Yehova sha gbenda u a soo la sha er una lumun ve yô, a hide a saan ve iyol.

11. Ka mbamzeyol mba nyi mbacivir Yehova mbagenev ve lu tagher a mi nyiana?

¹¹ Se mbagenev kpishi mlu wase ka una gema yô, kwagh la a za se iyol. Mbacivir Yehova mbagenev mba ve er tom u icivirigh u i eren ayange ayange la ica i gbe yô, i kaa ér ve de ve hide ve er ityom igen. Mbagenev yô, gba u vea de ityom i i doo ve ishima kpishi la sha ci u ve bee iyol. Shighe u akaa a va gem ken uma wase nahan yô, ka keng a vihi se. Sha hiihii la alaghga se kav ityôkyaa i i tsua u eren kwagh nahan ga, shin a taver se u lumun. Alaghga se nenge ser gbenda u yange i eren kwagh la hemba doon a gbenda u i gem eren ne. Nahan maa iyol ia kpe se, sha ci u se lu henen ser, er mlu wase a gem yô, se kera mba Yehova a inja kpishi ga. (Anz. 24:10) Mpase u Sekaria nenge a mi la una wase se nena ve se za hemen u eren kwagh u se fetyô la cii sha ci u Aôndo?

12. Shighe u mlu wase a va gem yô, mpase u Sekaria nenge a mi la una wase se nena ve a saan se iyol her shi se za hemen u civir Yehova sha mimi?

¹² Mlu wase ka una gema kpa sea lu a mnenge u Yehova yô, i ngôôr hoghol se ga. Yehova ngu eren akaa a vesen nyian, man ka kwagh u icivirigh kpishi er se lu eren tom a na imôngo yô. (1 Kor. 3:9) Sea kera fatyô u eren ityom igen sha ci u Yehova er se soo la ga kpa, se za hemen u doon un ishima her. Sha nahan yô, shighe u nôngo u Yehova u va gem akaa agen, nahan i gbe u u de kwagh u u lu eren sha ci u Yehova la yô, de tôôn shighe kpishi wer u hen sha atôakyaa a i er kwagh nahan la vighe vighe ga. De tômon wer mlu wou man a lu er sha “ayange a tsuaa la” ga, kpa er msen hen Yehova wer a wase u u zua a kwagh u dedoo ken mlu la. (Orpa. 7:10) De henen sha akaa u i lu u u kera fatyô u eren ga la ga, kpa henen sha akaa a u nenge wer u fatyô u eren la tseegh. Mpase u sha mnenge u Sekaria la wase se u nengen er i doo u se yina ishima ga yô. Sha nahan yô, shighe u mlu wase a va gem je kpa, a saan se iyol her, shi se za hemen u civir Yehova sha mimi.

13. Alaghga Mbaiserael mbagenev yange vea nenge kwagh u i kaa ér ve hide ve maa tempel la ér ka kwagh u shami ga sha ci u nyi?

¹³ Yange i cir tom u hiden maan tempel la. Nahan kpa, ior mba i tsua ve ér ve hemen tom shon la “mough, shi ve gba maan iyou i Aôndo.” Ve yô lu Pristi u vesen Yeshua (ka Yosua je la), man Gomna Serubabel. (Esera 5:1, 2) Alaghga Mbayuda mbagenev yange vea nenge ér kwagh u i tsua u eren la lu shami ga. Tom u maan tempel la lu myer ga. Shi Mbayuda kpa fa dedoo je ér mbaihyomov vev vea nôngo sha hanma gbenda cii u yangen ve tom shon. Nahan gba u a pase iorov mba uhar mba ve lu hemen tom shon ne la, ka Yosua man Serubabel je la, vea fa wang er Yehova a lu suen ve yô. Yange i pase ve nahan ve er nena?

14. Sekaria 4:12, 14 kaa ér ka nyi yange i pase Pristi u Vesen Yosua man Gomna Serubabel wang na?

¹⁴ Ôr Sekaria 4:12, 14. Ken vegher u mpase u sha mnenge u Sekaria ne, ortyom ne pase profeti u Aôndo u jighjigh ne ér ikyon i ihiar la tile sha ityough ki iorov “uhar mba i shigh ve mkurem” yô, ka Yosua man Serubabel je la. Ortyom la kaa ér, iorov mba uhar mban mba inja er ve “[tile] sha ishigh ki Ter u taregh cii yô,” ka Yehova je la. Yange ve lu sha ian i civirigh kpen kpen! Yehova yange na ve jighjigh. Sha nahan yô, Mbaiserael fatyô u nan jighjigh a hanma kwagh u iorov mba uhar mban ve kaa ér ve er cii, sha ci u Yehova lu eren tom a ve mba uhar mban sha u hemen Mbaiserael.

15. Se tese ser se lumun a kwaghwan u Yehova u a lu ken Mkaanem nam la nena?

¹⁵ Gbenda môm u Yehova a lu tesen mbacivir un kwagh u vea er zan zan nyian yô, ka ken Bibilo i i lu Mkaanem nam la. Ken icighan takeda ne, Yehova tese se er se civir un ve una lumun a mcivir wase yô. Nahan se tese ser se lumun a kwaghwan u Bibilo nena? Se tese sha u tôôn shighe ôron Bibilo tsembelee, shi henen sha kwagh u se ôr la sha er se kav yô. Pine ase iyol you wer: ‘Ka mea ôr Bibilo shin ma takeda wase nahan, m hide m hen sha kwagh u m ôr la je kpa? Ka m ker u fan inja i akaa a mimi agen a Bibilo i ôr, a a “taver u kaven” la je kpa? Shin ka m gba ôron fele fele nahan maa m kar?’ (2 Pet. 3:16) Aluer se mba tôôn shighe henen sha akaa a Yehova a lu tesen se la yô, se fatyô u dondon kwagh u a akaa ér se er yô, shi eren tom wase u pasen kwagh la kpaa.—1 Tim. 4:15, 16.

16. Shighe u “wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh” a kaa ér se er ma kwagh man se kav kwagh shon tsembelee ga yô, ka nyi ia wase se ve se er kwagh shono?

¹⁶ Gbenda ugen u Yehova a wan se kwagh yô, ka sha ikyev i “wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh.” (Mat. 24:45) Ashighe agen wanakiriki ne una kaa ér se er kwagh u se kav tsembelee ga yô. Ikyav i tesen yô, alaghga i pase se vighe vighe er se er ve se war kwagh u vihin u una fatyô u va eren yô, er mngerem ma saren avenge shin zegeuraahumbe u vihin akaa nahan, gayô mtenger u tar. Kpa alaghga se hen ser akaa a ngara nahan aa fatyô u eren hen ijiir yase ga. Shin aluer ka sha kwagh u angev mbu samber yô, alaghga se lu nengen ser ishima nyian wanakiriki sha kwagh u angev mbura ngee gande. Aluer i kaa ér se er ma kwagh man se nenge ser doo u a er nahan ga yô, ka nyi se ere? Se fatyô u henen er Mbaiserael yange ve er kwagh u Yosua man Serubabel kaa ér ve er la ve wase ve yô. Shi se fatyô henen sha kwagh u ior mbagenev mba se ôr kwagh ve ken Bibilo yô. Ashighe agen yange i kaa ér ior mba Aôndo ve er kwagh u a lan ishima kpishi yô, kpa vea er yô, kwagh la a war ve.—Mbaj. 7:7; 8:10.

17. Mpase u sha mnenge u daarimenger man ikyon i olev ihiar la yange wase Mbayuda nena?

¹⁷ Alaghga mpase u sha utaan u Sekaria nenge a mi la yange una lihe ga, kpa gema wase Mbayuda za hemen u maan tempel shi civir Yehova sha gbashima. Shi yange mba eren sha kwagh u ve hen ken mpase u Sekaria nenge a mi la yô, ve nenge er lu Yehova je lu suen ve, shi tesen ve kwagh u vea er yô. Yehova yange wase ve sha icighan jijingi na u a lu a tahav kpishi la, nahan ve za hemen a tom ve, shi hide saan ve iyol.—Esera 6:16.

18. Mpase u Sekaria nenge a mi la una wase u ken uma wou nena?

¹⁸ Mpase u daarimenger man ikyon i olev ihiar, u Sekaria nenge a mi la una wase u ken uma wou kpishi. Er se vande henen ken ngeren ne nahan, una wase u u zua a agee a aluer mba hendan a we kpa u taver ishima her yô, shi a saan we iyol shighe u mlu wou a va gem je kpaa, shi u lu a jighjigh u nan u eren kwagh u i kaa ér we u er, u u kav tsembelee ga yô. Shighe u u tagher a mbamzeyol ken uma wou yô, a gba u u er nena? Hiihii yô, nenge a kwagh u Sekaria yange nenge a mi la. Yange nenge a ikyav i tesen er Yehova a we mbacivir un ikyo yô. U been yô maa er sha kwagh u u nenge la sha u nan Yehova jighjigh shi zan hemen u civir un a ishima you cii. (Mat. 22:37) Aluer u er nahan yô, Yehova una wase u, u civir un saan saan gbem sha won.—Kol. 1:10, 11.