ENUKPLAKPLA 40
Lé mìawɛ yí amɛ́ le ŋmɛ nɔ Mawuɔ?
Sɔɛ mɔ, vinɔ ɖeka ci yí lɔn viɛ drɛdrɛ do nɔ ayi suklu. Ékpɔ gbɔ mɔ ɖeviɛ le shi yí do enu ciwo yí mɛ́ yí nyakpɔkpɔ. Ecɛ ana ɖeviɛ akpɔtɔ anɔ lanmɛsɛn mɛ yí agbedasɛ nɔ amɛwo mɔ yi jilawo leleɛ bu ni nywiɖe. Ahanke mìwo Da amɛlɔntɔ Yehowa ji mɔ mìwo le mɛ́ le ŋcilan mɛ koɖo agbenɔnɔ mɛ nɛ. Nɔ mìle mɛmiɖeɔ, mìkpɔnɔ nyɔna so mɛ yí enyinɔ kanfukanfu ni.
1. Lè mìawɛ amɛ́ le ŋcilan mɛɔ?
Yehowa nu nɔ mì mɔ: “Mí a nyi amɛ kɔkwɛwo.” (1 Piɛ 1:16) Nɔ mìanɔ kɔkɔɛɖeɔ, mìɖo amɛ́ le ŋcilan koɖo agbenɔnɔ mɛ. Nɔ mìanɔ mɛmiɖe le ŋcilan mɛɔ, mìalenɔ shi gashiagamɛ, anyanɔ mìwo nudodowo kabakaba yí akpɔnɔ mìwo xwewo koɖo mìwo mɔzɔnnuwo gbɔ nɔ woamɛ́nɔ nywiɖe. Mìatɛnŋ adonɔ alɔ Fyɔɖuxuxɔ lɔ mɛ klɔklɔ hɛnnɛ. Nɔ mìnɔnɔ mɛmiɖe le ŋcilan mɛɔ, mìhɛnnɔ kanfukanfu vɛ nɔ Yehowa.—2 Korɛntitɔwo 6:3, 4.
2. Nɔ mìanɔ mɛmiɖe ɖe, nuwana ciwo mìɖo aze nɔɔ?
Bibla do ŋsɛn mì mɔ mìwo le “klɔ mìwoɖekiwo le ŋcilan koɖo gbɔngbɔn ɖyixoxo mɛ.” (2 Korɛntitɔwo 7:1) Edasɛ mɔ, mìatekpɔ aze nɔ ŋɖekpokpui ci yí adahɛn nu le mìwo ŋcilan koɖo mìwo susu nu. Ŋciwo mìdrɔnɔ kpɔ ɖo akpenɔ nɔ Yehowa, eyi taɖo mìɖo awa enu ci ji mìakpe keŋ agbe susu dɔndɔnwo. (Ehajiji Wema 104:34) Mìagbetekpɔ axonɔ nuxu nywiwo.—Hlɛn Kolosetɔwo 3:8.
Nyi yí atɛnŋ agbexo ɖyi mìwo ŋcilan alo mìwo gbenɔnɔɔ? Ŋɖewo atɛnŋ adahɛn nu le mìwo ŋcilan nu. Eyi taɖo mìdezannɔ wo o. Ðowo yí nyi taba, noix de bétel alo coca makpa. Nɔ mìgbe enu cɛwo zanzan ɔ, mìanɔ lanmɛsɛn mɛ yí ado bubu agbe ci wona mì nu. Mìgbetekpɔ yí nɔnɔ mɛmiɖe le agbenɔnɔ mɛ yí gbenɔ nuwana makɔmakɔ ciwo yí nyi amɛɖekigbɔdɔndɔn koɖo mamaɖeɖenuwo kpɔkpɔ. (Ehajiji Wema 119:37; Efezitɔwo 5:5) Atɛnŋ agbɔnnu mɔ mìaɖu enumamɛ cɛwo ji, vɔ Yehowa atɛnŋ akpedo mì nu mìawɛ.—Hlɛn Ezai 41:13.
JI DWI NI KPƆ DOJI
Kpɔ lé mɛmɛ́ le ŋcilan mɛ nyinɔ kanfukanfu nɔ Yehowa do koɖo lé àwɛ aɖu nuwana makɔmakɔwo ji do ɖa.
3. Mɛmɛ́ le ŋcilan mɛ nyinɔ kanfukanfu nɔ Yehowa
Mìatɛnŋ akpɔ susu ci Yehowa ɖo do mɛminɔnɔ nu, nɔ mìgbeje ese ciwo edo nɔ blema Izraɛli jukɔn lɔ mɛ kpɔ. Hlɛn Hunhun 19:10 koɖo 30:17-19, keŋ agbeje enyɔbiɔse ciwo yí gbɔgbɔ mɛ:
Sɔ koɖo kpukpui cɛwo ɖe, lé Yehowa kpɔnɔ mɛmɛ́ le ŋcilan mɛ doɔ?
Wana nywi ciwo yí akpedo eo nu nakpɔtɔ anɔnɔ mɛmiɖe le ŋcilan mɛɔ?
Mɛmɛ́ le ŋcilan mɛ biɔnɔ gamɛ koɖo agblajeje. Vɔ nɔ fini mìle gbele do ɖe can, alo nɔ mìnyi dɔkunɔ alo wamɛnɔ can ɔ, mìatɛnŋ anɔnɔ mɛmiɖe dru. Xo VIDEO lɔ, keŋ agbeje enyɔbiɔse ci yí gbɔgbɔ mɛ.
Nyi yí taɖo mɛ ciwo mìɖenɔ kunu nɔ ado bubu Yehowa nu, nɔ wokpɔ mɔ mìwo nuwo nɔnɔ mɛmiɖeɔ?
4. Mi enudɔndɔnwo wawa
Yehowa atɛnŋ akpedo mì nu mìaɖu enumamɛ dɔndɔn ɖekpokpui ji
Nɔ èzannɔ taba alo geeɔ, ètɛnŋ nya lé agbɔnnu sugbɔ do mɔ woami enu cɛwo zanzan. Nyi yí atɛnŋ akpedo eo nuɔ? Kpɔ lé enumamɛ cɛ dadahɛn nu le eo nu do. Hlɛn Matie 22:37-39, keŋ agbeje lé taba alo gee zanzan wanɔ nu koɖo . . .
exlɔ ci mɛ lɔ nyi koɖo Yehowa do.
mɛ lɔ ŋtɔ xomu koɖo mɛbu ciwo yí trɔdi do.
Wa toto keŋ aɖu numamɛ dɔndɔn ɖe ji.a Xo VIDEO lɔ.
Hlɛn Filipitɔwo 4:13, keŋ agbeje nyɔbiɔse cɛ mɛ:
Lé gbedodoɖa, Bibla kplakpla koɖo bɔbɔwo yiyi blaŋblaŋ atɛnŋ akpedo amɛ nu yí aɖu numamɛ dɔndɔnwo ji doɔ?
5. Wa ahwa koɖo susu dɔndɔnwo koɖo wana manyɔmanyɔwo
Hlɛn Kolosetɔwo 3:5, keŋ agbeje nyɔbiɔse cɛwo mɛ:
Lé mìwɛ yí nya mɔ mamaɖeɖenuwo kpɔkpɔ, woasɔ wo ɖaɖa amɛ to ka ji koɖo amɛɖekigbɔdɔndɔn nyi enumakɔmakɔwo le ŋmɛ nɔ Yehowaɔ?
Ci èkpɔɛ ɖe, mìatɛnŋ amɛ́ le agbenɔnɔ mɛ shigbe lé Yehowa ji do nɛa? Nyi yí taɖoɔ?
Kpɔ lé àwa ahwa koɖo susu makɔmakɔwo do. Xo VIDEO lɔ.
Yesu zan kpɔwɛ ɖeka yí sɔ dasɛ mɔ, mìɖo awa enu ci yí ʒan keŋ anɔnɔ mɛmiɖe le agbenɔnɔ mɛ. Hlɛn Matie 5:29, 30, keŋ agbeje nyɔbiɔse cɛ mɛ:
Yesu denukɔ mɔ mìwo le wa nu vevi koɖo mìwo gbaza o, vɔ nyɔ ci enukɔ yí nyi mɔ, mìwo le je agbla awa ŋɖe. Nyi hanci mɛɖe awa teŋ keŋ aze nɔ susu makɔmakɔwoɔ?b
Nɔ èwakɔ ahwa mɔ yeaɖu susu makɔmakɔwo jiɔ, ao gblajejewo ajɔkɔ ji nɔ Yehowa. Hlɛn Ehajiji Wema 103:13, 14, keŋ agbeje biɔse cɛ mɛ:
Nɔ èdokɔ gbla mɔ yeaɖu enumamɛ makɔmakɔ ɖe ji ɖe, lé kpukpui cɛwo dokɔ ŋsɛn eo do mɔ eo le kpɔtɔ awɛkɔɔ?
Ŋgbena ta o!
Ele fafɛɖe mɔ, ànu le eɔɖeki mɛ mɔ: ‘Ci ŋgbewɛ keɔ, matashi han.’ Vɔ bu nyɔ cɛ kpɔ: Nɔ ejulɔtɔ ɖe klɛn nu yí juin ɔ, dedasɛ mɔ égɛn alo éɖo agbeyi tɔɛ ji so tɔtɔmɛ o. Ahanke nɔ èwakɔ ahwa koɖo numamɛ dɔndɔn ɖe gan yí gbewɛ keɔ, dedasɛ mɔ enudɔndɔn lɔ ɖu eo ji keŋkeŋ o. Egbla ciwo èdo vayi denyi gbali hɛnnɛ o. Ðo nɔ èdokɔ gbla mɔ yeami enudɔndɔn ɖe wawaɔ, aglonɔ eo hweɖewonu. Vɔ ŋgbena ta o! Le Yehowa kpekpedonu mɛɔ, àtɛnŋ aɖu numamɛ dɔndɔn lɔ ji.
MƐÐEWO NUNƆ MƆ: “Enu lɔ maŋ sugbɔ, ŋdatɛnŋ ami o.”
Bibla kpaxwe ci àtɛnŋ ahlɛn nɔ mɛ lɔ yí asɔ dasɛ ni mɔ, yɛatɛnŋ atashi enumamɛ dɔndɔn lɔ le Yehowa kpekpedonu mɛ druɔ?
ENU CI ÈKPLA
Nɔ mìnɔnɔ mɛmiɖe le ŋcilan mɛ, susu mɛ koɖo agbenɔnɔ mɛɔ, mìwo nu akpenɔ nɔ Yehowa.
Enumɛtoto
Nyi yí taɖo ele veviɖe mɔ mìanɔnɔ mɛmiɖeɔ?
Lé àwɛ amɛ́nɔ le ŋcilan mɛɔ?
Lé àwɛ anɔnɔ mɛmiɖe le ao susu koɖo ao gbenɔnɔ mɛɔ?
KPƆ ŊCƐWO KPƆ
Nɔ ènyi wamɛnɔ can ɖe, enu kleŋkleŋ ciwo àtɛnŋ awanɔ keŋ anɔnɔ mɛmiɖe le ŋcilan mɛɔ?
Kpɔ afɔ ŋtɔŋtɔ ciwo àtɛnŋ aɖe keŋ ami shiga yɔyɔ.
Kpɔ enu ciwo mamaɖeɖenuwo kpɔkpɔ danahɛn.
“Afɔku le gbɔdɔndɔn nuwanawo kpɔkpɔ mɛa?” (Jutakpɔxɔ 1er août 2013)
Kpɔ lé ŋsu ɖeka wɛ yí ɖu mamaɖeɖenuwo kpɔkpɔ ji.
a Nyɔta ci yí nyi “Lé àwɛ ami shiga yɔyɔ,” ci yí le Kpɔ ŋcɛwo kpɔ kpaxwe lɔ dre enu ŋtɔŋtɔ ciwo àtɛnŋ awa keŋ aɖu numamɛ dɔndɔnwo ji.
b Nɔ àkpɔ enu ciwo yí akpedo eo nu naɖu amɛɖekigbɔdɔndɔn jiɔ, kpɔ “Lé nawɛ ami nyɛɖeki gbɔ dɔndɔn ɔ?” le wema ci yí nyi Les jeunes s’interrogent—Réponses pratiques, Volume 1, eta 25 mɛ.