Onghundana yOuhamba Onomola 36
Eyovimudo lipe Oli ku kwetele onakwiiwa ya tya ngahelipi?
Eyovimudo lipe Etameko lefimbo lipe?
POKATI koufiku mo 31 Desemba 1999, efelemudo eti-20 ola xula po.a Ola li efelemido omo mwa monika omapiyaano mahapu. Ndele omwa monika yo omaungoba mape, omaxumokomesho mounamiti, etamunukemo lomauyelele, nosho yo ekulo lomeendelelo lomaxupilo kongonga aishe yedu. Hano eyovimudo ola hambelelwa kuvahapu li li edidiliko leteelelo nosho yo lelunduluko. Mbela otashi dulika mu ka monike exulifepo loinima ngaashi oita, oluhepo, enyateko lomudingonoko nosho yo omikifi?
Ovanhu vahapu osho va teelela shi ka kale ngaho. Otashi dulike mbela eyovimudo lipe li ka dule okweeta omalunduluko oo tae ke ku etela ouwa—omalunduluko oo taa ka ninga onghalamwenyo yoye noyoukwaneumbo woye i kale ya amenwa? Konakona ashike amwe omomaupyakadi manene twa taalela.
Enyateko
Oilongo oyo hai nduluka oinima otai “nyonauna po omudingonoko kongonga yedu alishe nosho yo enyateko olo la tandavela apeshe nosho yo etekepo lomulandu wopaushitwe.” Ngeenge eenghalo di li ngaha otadi twikile, “omudingonoko wopaushitwe otau ka kwishikwa.”—“Global Environment Outlook—2000,” Oprograma yOiwana yaHangana i na sha nomudingonoko.
Omikifi
“Mokufika momudo 2020, okwa teelelwa omikifi odo di he na olutapo di ka etife omafyo aheyali omomafyo omulongo keshe moitukulwa oyo tai putuka, omanga kunena omafyo oo haa etwa komikifi da tya ngaha itaa xumbile nokuli nande ometata lomuvalu oo.”—“The Global Burden of Disease,” Harvard University Press, 1996.
Ovanawino vamwe otava popi kutya “okufika mo 2010, moilongo 23 oyo ya dengwa ya lila komukifi [woAIDS] omuvalu wovanhu vamo otau ka ninipala nomamiliyona 66.”—“Confronting AIDS: Evidence From the Developing World,” olopota yOkomisi yaEuropa nosho yo Ombaanga yOunyuni.
Oluhepo
“Konyala ovanhu ve fike pebiliyona 1.3 [omamiliyona 1 300] ohava xupu koimaliwa inini i dulike kodola imwe [yaAmerika] mefiku, novanhu ve fike pebiliyona 1 [omamiliyona eyovi limwe] ihava dulu okuwanifa po eemhumbwe davo defiku.”—“Human Development Report 1999,” United Nations Development Programme.
Oita
“Elongifo leenghono [moilongo i lili naku lili] otashi dulika li ka londe nainai pombada. Elongifo leenghono la tya ngaha . . . tali xwaxwamekwa koukwamihoko, osho yo [ketukauko] lopamalongelokalunga, . . . otali ka kala osheetifi sha kula shomalipumomumwe moshitine shefelemido tali shikula . . . , nokweeta omadipao ovanhu omayovi omudo keshe.”—“New World Coming: American Security in the 21st Century,” U.S. Commission on National Security/21st Century.
Onghee hano, edengo lomandoloma netunhuko omolweyovimudo lipe otali tuvike oshili kutya enyateko, omikifi, oluhepo noita otai naipala shi dulife nale. Oyeetifi yomaupyakadi aa oyo olwisho, okuhelineekelafana nosho yo okulihola mwene—omaukwatya oo itaa dulu okukufwa po komakonakono opaunongononi, koungoba ile kopolitika.
Eyovimudo olo tali ka etela ovanhu omanangeko noupuna
OMUSHANGIMAMBO wonale okwa ti: “Ondjila yomunhu ihai kala mepangelo laye mwene, ile mepangelo lomulumenhu, nhumbi ta ende, nhumbi ta yukifa eenghatu daye.” (Jeremia 10:23) Omunhu ina kambela ashike eenghono ndele ke na yo oufemba wokupangela edu. Omushiti wetu, Jehova Kalunga, oye aeke e na oufemba noku shii nghee omaupyakadi ovanhu e na okukandulwa po.—Ovaroma 11:33-36; Ehololo 4:11.
Ndele onaini? Nongahelipi? Ope na oumbangi uhapu kutya otu li popepi nexulepo ‘lomafiku axuuninwa.’ Alikana pandja Ombibeli yoye, ndele to lesha 2 Timoteus 3:1-5. Ota hokolola nawa omaukwatya oo taa ka ulikwa kovanhu ‘momafimbo aa madjuu.’ Mateus 24:3-14 nosho yo Lukas 21:10, 11 otava hokolola yo ‘omafiku axuuninwa.’ Momishangwa edi otaku yandjwa elitulemo koiningwanima yoo venevene oyo ya hovela okuwanifwa okudja mo 1914, ngaashi oita kongonga aishe yedu, omikifi nosho yo okutandavela koku he na oikulya.
Diva ‘omafiku axuuninwa’ otaa ka xula po. Daniel 2:44 ota ti: “Kalunga ou komeulu ota ka dika ouhamba itau ka teka po fiyo alushe . . . Ndele owo otau ka nyanyaula notau ka teyaula omauhamba aeshe [okombada yedu] noku a xulifa po, ndelenee owo vene tau ka kala fiyo alushe.” Hano osha xunganekwa kutya Kalunga ota ka dika po Ouhamba, ile epangelo, olo tali ka pangela edu. PaHololo 20:4 epangelo eli otali ka pangela oule weyovimido limwe! Konakona ashike amwe omomauliko kutya eenghalo otadi ka lunduluka omolwouwa wovanhu aveshe pefimbo lEyovimudo eli loshinge:
Omaxupilo. “Otava ka dika omaumbo ndee tava kala mo, ndele tava twike oikokola yomiviinyu, ndee tava li oiimati yayo; itava ka tunga mu kale vamwe, ihava ka twika, vamwe ngeno va lye oiimati yavo.”—Jesaja 65:21, 22.
Oukolele. “Opo nee omesho ovapofi otaa ka pashuka nomatwi ovafitamatwi otaa ka fituluka. Mefiku olo oshingudu otashi ka nuka ngaashi omenye nelaka laau ha kokoma, otali imbi nokukuwilila.” “Ndele onakukala mo nande umwe ta ti: Aame oshingone.”—Jesaja 33:24; 35:5, 6.
Omudingonoko. Kalunga ota ka ‘nyonauna po ovo tava nyono edu.’—Ehololo 11:18.
Ekwatafano pokati kovanhu. “Ndele vo itava ka ninga owii ile okunyona sha komhunda yange aishe iyapuki; osheshi edu alishe otali ka kala li yadi eshiivo lokushiiva Omwene.”—Jesaja 11:9.
Ovanhu omamiliyona ove na eitavelo momaxunganeko aa Ombibeli nokungaha oshe va kwafela va tale ko onakwiiwa ve na omukumo osho yo ve na elineekelo. Oshidjemo, vo otava dulu okulididimikila omafininiko nomaupyakadi onghalamwenyo. Ongahelipi Ombibeli tai dulu okukala eenghono odo tadi ku wilike monghalamwenyo yoye?
Eshiivo olo tali twala komwenyo!
OUNONGONONI nosho yo oungoba omafimbo amwe otau dulu okukala oshinima shikumwifi! Ndele nande ongaho, eshiivo lopanhu inali ninga onghalamwenyo yovanhu vahapu i kale ya amenwa noi na elao. Eshiivo olo tali dulu ashike okuwanifa po eshi otali hokololwa mOmbibeli muJohannes 17:3, oo ta ti: “Nomwenyo waalushe owo tuu ou, vo ve ku shiive, Oove auke Kalunga kashili, naau we mu tuma, Jesus Kristus.”
Eshiivo la tya ngaha otali hangika momapandja Ombibeli. Nande ovanhu vahapu hava yandje oushima wa kwata moiti u na sha nembo la tya ngaha liyapuki, ovanhu ashike vanini ovo ve li konakona vo vene. Ongahelipi kombinga yoye? Doshili, okulesha Ombibeli otaku pula eenghendabala dihapu. Ndele eshi oshinima shi na oshilonga. Ombibeli oyo aike embo leendjovo da “yandjwa keenghono dOmhepo yaKalunga [di] shii kulonga nokukumaida nokupukulula nokutekula mouyuki.”—2 Timoteus 3:16.
Ndele hano oto dulu okuhovela ngahelipi u shiive Ombibeli? Omolwashike ito tambula ko ekwafo lEendombwedi daJehova? Ohadi yandje ehongo kovanhu omamiliyona momaumbo avo, noihadi pula ofuto yasha. Opo di ku kwafele shi na sha noshinima eshi, ohadi longifa oishangomwa i lili naku lili ye likolelela kOmbibeli, ngaashi okabroshure kedina Kalunga Ota Pula Shike kuFye? Otaka yandje omanyamukulo kondadalunde komapulo oo e na sha nOmbibeli tashi dulika u na, ngaashi: Kalunga oye lyelye? Elalakano laKalunga olashike li na sha nedu? Ouhamba waKalunga oshike? Ongahelipi Ombibeli tai dulu okulundulula onghalamwenyo youkwaneumbo woye?
Ngeenge owa hala imwe yomEendombwedi daJehova i ku talele po peumbo loye, alikana yadifa okafoloma ke li pedu. Otadi ka kala da hafa moku ku pa ouyelele muhapu u na sha nEpangelo lEyovimudo loshinge lOuhamba waKalunga!
□ Onda hala okumona okabroshure kedina Kalunga Ota Pula Shike kuFye?
□ Alikana ninga ekwatafano naame shi na sha nekonakonombibeli loshali peumbo
[Omashangelo opedu]
a Apa otaku ulikwa komataleko Ovauninginino e na sha neyovimudo lipe. Ndele pakuvalula kwoo venevene, eyovimudo lipe otali ka hovela me 1 Januali 2001.