‘Lehu Le Tlo Fedišwa’
“Lenaba le le tl’o xo fedišwa ya ba wa bofêlô, ké lehu.” —1 BA-KORINTHE 15:26.
1, 2. (a) Ke kholofelo efe yeo moapostola Paulo a ilego a e nea ka bahu? (b) Ke potšišo efe yeo e lego mabapi le tsogo yeo Paulo a ilego a bolela ka yona?
“KE DUMELA go . . . tsogo ya mmele le bophelo bjo bo sa felego.” Ke kamoo Tumelo ya Baapostola e bolelago ka gona. Makatholika le Maprotestanta ba e reta ka potego, ba sa lemoge le ganyenyane gore ditumelo tša bona di swana kudu le filosofi ya Gerika go e na le selo le ge e le sefe seo baapostola ba bego ba se dumela. Lega go le bjalo, moapostola Paulo o ile a ganetša filosofi ya Gerika gomme o be a sa dumele go moya o sa hwego. Lega go le bjalo, o be a dumela ka go tia bophelong bja nakong e tlago gomme a ngwala ka tlase ga pudulelo gore: “Lenaba le le tl’o xo fedišwa ya ba wa bofêlô, ké lehu.” (1 Ba-Korinthe 15:26) Ge e le gabotse seo se bolela’ng bakeng sa batho ba hwago?
2 Go araba se, anke re boeleng go go ahla-ahleng tsogo ga Paulo mo go ngwadilwego go 1 Ba-Korinthe kgaolo 15. O tla gopola gore ditemaneng tša go bula, Paulo o ile a thea tsogo e le karolo e bohlokwa ya thuto ya Bokriste. Bjale o bolela ka taba e itšego ka go lebanya: “Xe xo le e a rexo: Bahu ba ka tsoxa bya’ng? A re: Ba tlo boa ka mmele o bya’ng?”—1 Ba-Korinthe 15:35.
Ka Mmele wa Mohuta Mang?
3. Ke ka baka la’ng ba bangwe ba ile ba gana tsogo?
3 Ka go rotoša potšišo ye, Paulo a ka ba a be a ikemišeditše go ganetša tutuetšo ya filosofi ya Plato. Plato o be a ruta gore motho o na le moya o sa hwego o phologago lehu la mmele. Go bao ba godilego ba na le kgopolo e bjalo, go molaleng gore thuto ya Bokriste e be e bonala e sa nyakege. Ge e ba moya o phologa lehu, mohola wa tsogo ke eng? Go feta moo, tsogo e be e bonala e se ya tlhaologanyo. Ge mmele o seno felela leroleng, go ka ba le tsogo bjang? Mohlalosi wa Beibele Heinrich Meyer o bolela gore go ka direga gore bonaba bja ba-Korinthe bo be bo theilwe “lebakeng la filosofi la gore go tsošološwa ga dikarolo tša mmele go be go sa kgonege.”
4, 5. (a) Ke ka baka la’ng go gana ga bao ba se nago tumelo e be e se ga tlhaologanyo? (b) Hlalosa seswantšho sa Paulo sa “thôrô fêla.” (c) Modimo o nea batlotšwa bao ba tsošitšwego mebele ya mohuta mang?
4 Paulo o pepentšha go hloka tlhaologanyo ga mabaka a bona: “Lešilo-towe! Se O se byalaxo xa se phedišwe xe se sa hwe. Xomme xe O byala, xa O byale sebopô seo se tl’o xo tšwelêla, O byala thôrô fêla, e ka ba ya mabêlê le xe e le ya tše dingwê. E a e faxo sebopêxô ka mo a rataxo ké Modimo; ké Yêna a faxo peu e nngwê le e nngwê lebopô le e tl’o xo ba ka lôna.” (1 Ba-Korinthe 15:36-38) Modimo o be a ka se tsoše mebele yeo batho ba bego ba na le yona ge ba be ba le lefaseng. Go e na le moo, go be go tla ba le phetogo.
5 Paulo o bapiša tsogo le go mela ga peu. Peu e nyenyane ya korong ga e swane le semela seo e tlago go ba sona ge e gola. The World Book Encyclopedia e re: “Ge peu e thoma go mela, e monya meetse a mantši kudu. Meetse a baka diphetogo tše dintši tša dikhemikhale ka gare ga peu. Gape e dira gore ditlhale-nama tša ka gare tša peu di kokomoge gomme di phuleletše ka ntle ga peu.” Ge e le gabotse, peu e hwa e le peu gomme ya thunya e le semela. ‘Modimo o e fa sebopego’ ka gore o beile melao ya thutamahlale yeo e laolago go gola ga yona, gomme peu e nngwe le e nngwe e hwetša mmele go ya ka mohuta wa yona. (Genesi 1:11) Ka mo go swanago, Bakriste ba tloditšwego ba hwa pele e le batho. Ke moka ka nako ya Modimo e beilwego, o ba bušetša bophelong ka mebele e mefsa ka mo go feletšego. Ka ge Paulo a boditše ba-Filipi, “Jesu Kriste . . . mebele ya rena ye e nyatšêxaxo yé, ó tlo e fa lebopô le šele, ya tlo swana le mmele wa xaxwe wa letaxô.” (Ba-Filipi 3:20, 21; 2 Ba-Korinthe 5:1, 2) Ba tsošwa ka mebele ya moya gomme ba phela tikologong ya moya.—1 Johane 3:2.
6. Ke ka baka la’ng e le ga tlhaologanyo go dumela gore Modimo a ka nea bao ba tsošitšwego mebele e ba swanetšego ya moya?
6 Na go dumela se go thata? Aowa. Paulo o fahlela ka gore diphoofolo di na le mehuta e mentši e fapa-fapanego ya mebele. Go oketša moo, o fapanya barongwa ba legodimong le batho ba nama le madi a re: “Mebele ya lexodimo e xôna. Le mebele ya lefase e xôna.” E bile go na le go fapana mo gogolo tlholong yeo e sa phelego. Paulo o ile a bolela gore “dinaledi di phalana ka letaxô” kgale pele thutamahlale e utolla dilo tše bjalo tša legodimong bjalo ka dinaledi tše tala-lerata, dinaledi tše dikgolo tše khwibidu le dinaledi tše ditšhweu tše di sa tagego kudu. Ka baka la se, na ga se mo go kwalago gore Modimo a ka nea batlotšwa ba ba tsošitšwego mebele e ba swanetšego ya moya?—1 Ba-Korinthe 15:39-41.
7. Ke eng seo se bolelwago ke go se senyege? go se hwe?
7 Ke moka Paulo o re: “Le xo tsoxa xa bahu xo byalo. Xo byalwa mmele o bôlaxo; xo tlo tsoxa wo o sa bolexo.” (1 Ba-Korinthe 15:42) Mmele wa motho, gaešita le ge o phethagetše o a senyega. O ka bolawa. Ka mohlala, Paulo o itše Jesu yo a tsošitšwego o be a “[ka] se ke a hlwa a boela go boleng.” (Ditiro 13:34, PK) O be a ka se ke a hlwa a boela bophelong ka mmele wa motho o senyegago gaešita le ge e ka ba o phethagetšego. Mebele yeo Modimo a e neago batlotšwa ba tsošitšwego ga e senyege—lehu goba go bola ga go e fihlelele. Paulo o tšwela pele ka gore: “O byalwa ò nyatšêxa; o tlo tsoxa ò taxile. O byalwa ò fôkôla; o tlo tsoxa e le wa matla. O byalwa è le mmele wa nama; o tlo tsoxa è le mmele wa môya.” (1 Ba-Korinthe 15:43, 44) Go feta moo, Paulo o re: “Se se hwaxo se tlo apešwa xo se hwe.” Go se hwe go bolela bophelo bjo bo sa felego bjo bo sa senyegego. (1 Ba-Korinthe 15:53; Ba-Hebere 7:16) Ka tsela ye, ba ba tsošitšwego ba rwele “seswanthšô sa wa lexodimo,” Jesu yo a dirilego gore tsogo ya bona e kgonege.—1 Ba-Korinthe 15:45-49.
8. (a) Re tseba bjang gore bao ba tsošitšwego e sa le bona batho bale e bego e le bona ge ba be ba phela lefaseng? (b) Ke diporofeto dife tše di phethagatšwago ge tsogo e direga?
8 Go sa šetšwe phetogo ye, bao ba tsošitšwego e sa le bona batho bao e bego e le bona pele ba e-hwa. Ba tla tsošwa ba na le megopolo e swanago le dika tše swanago tše botse tša Bokriste. (Maleaki 3:3; Kutollo 21:10, 18) Mo ba swana le Jesu Kriste. O ile a fetoga go tloga sebopegong sa moya go ya go sa motho. Ke moka o ile a hwa gomme a tsošwa e le moya. Lega go le bjalo, “Kriste Jesu ké wa maabane, le wa lehono; ’me e tlo ba Yêna wa neng le neng.” (Ba-Hebere 13:8) A tokelo e kgahlišago gakaakang yeo batlotšwa ba nago le yona! Paulo o re: “Mohla tše di bôlaxo tšé xe di apešwa xo se bôle, xe [tše] di hwaxo tšé di apere xo se hwe, ké mo xo tl’o xo tšwêlêla se se boletšwexo ke lengwalô le le rexo: Lehu le meditšwe ya ba phenyô. Hee Lehu! Lebôla la xaxo le kae! Hee Bo-dula-bahu! Xo fenya xa xaxo xo kae!”—1 Ba-Korinthe 15:54, 55; Jesaya 25:8; Hosea 13:14.
Na go tla ba le Tsogo ya Lefaseng?
9, 10. (a) Go ya ka seo se bolelwago ke 1 Ba-Korinthe 15:24, “bofêlô” ke eng gomme ke ditiragalo dife tšeo di diregago tšeo di tswalanago le bjona? (b) Ke eng seo se swanetšego go direga e le gore lehu le fedišwe?
9 Na go na le bokamoso le ge e le bofe bakeng sa dimilione tše di se nago kholofelo ya bophelo bja moya bja go se hwe legodimong? Ee bo gona! Ka morago ga go hlalosa gore tsogo ya legodimong e direga nakong ya go ba gona ga Kriste, Paulo o hlalosa ditiragalo tše di latelago ka gore: “Xwa tlo kxon’o tla bofêlô mohla a tl’o xo bušetša Modimo Tat’axwe mmušô, mohla a tl’o xo ba a fedišitše bobuši byohle, le boxoši byohle, le tše matla ka moka.”—1 Ba-Korinthe 15:23, 24.
10 “Bofêlô” ke bofelo bja Pušo ya Nywaga e Sekete ya Kriste ge Jesu ka boikokobetšo le ka potego e sa kwanantšhego a tla be a nea Modimo Tatagwe Mmušo. (Kutollo 20:4) Morero wa Modimo wa “xore dilô tšohle tša lexodimong le tša lefaseng a di hlatlaxanyê xore di bušwê ke Yêna Kriste” o tla be o phethagaditšwe. (Ba-Efeso 1:9, 10) Lega go le bjalo, sa pele Kriste o tla be a sentše “bobuši byohle, le boxoši byohle, le tše matla ka moka” tšeo di ganetšanago le thato ya Modimo ya Mmušo. Se se akaretša se se fetago tshenyo yeo e dirwago ka Haramagedone. (Kutollo 16:16; 19:11-21) Paulo o re: “[Kriste] xo mo swanetše xe a e-ba kxoši; manaba a xaxwe ka moka a bê ka tlase xa ’naô tša xaxwe. Lenaba le le tl’o xo fedišwa ya ba wa bofêlô, ké lehu.” (1 Ba-Korinthe 15:25, 26) Ee, mehlala ka moka ya sebe le lehu tša Adama e tla ba e tlošitšwe. Ka gona, se se tlago latela ke gore Modimo o tla ba a gorullotše ‘mabitla’ ka go bušetša bahu bophelong.—Johane 5:28.
11. (a) Re tseba bjang gore Modimo a ka bopa meoya yeo e hwilego gape? (b) Bao ba tsošetšwago lefaseng ba tla newa mebele ya mohuta ofe?
11 Se se bolela go bopa meoya ya batho lefsa. Na ke se se sa kgonegego? Aowa, ka gobane Psalme 104:29, 30 e re kgonthišetša gore Modimo a ka dira bjalo: “Xe O xomiša môya wa tšôna, di a hwa tša napa tša boêla leroleng la tšôna. ’Me xe O roma môya wa xaxo, di a bopêxa.” Le ge bao ba tsošitšwego e tla ba bona batho bale e bego e le bona pele ga lehu la bona, ga se gore ba swanetše go ba le mebele e swanago. Go swana le bao ba tsošeditšwego legodimong, Modimo o tla ba nea mmele kamoo a ratago ka gona. Ga go pelaelo gore mebele ya bona e mefsa e tla ba e phetšego gabotse gomme e swana le mebele ya bona ya pele e le gore ba tle ba tsebje ke baratiwa ba bona.
12. Tsogo ya lefaseng e direga neng?
12 Tsogo ya lefaseng e tla direga neng? Mareta o ile a bolela ka kgaetšedi ya gagwe yeo e bego e hwile e lego Latsaro gore: “Ke tseba xore ó tlo tsoxa ka tsoxô ya letšatši la bofêlô.” (Johane 11:24) O tsebile seo bjang? Tsogo e be e le taba ya dingangišano mehleng ya gagwe, ka ge Bafarisei ba be ba dumela go yona eupša Basadutsei ba be ba sa e dumele. (Ditiro 23:8) Lega go le bjalo, Mareta o swanetše go ba a be a tseba ka dihlatse tša pele ga mehla ya Bokriste tšeo di bego di e-na le kholofelo tsogong. (Ba-Hebere 11:35) Le gona a ka ba a lemogile go Daniele 12:13 gore tsogo e be e tla direga ka letšatši la bofelo. A ka ba a be a bile a kwele se go Jesu ka noši. (Johane 6:39) “Letšatši [leo] la bofêlô” le tla ka nako e tee le Pušo ya Kriste ya Nywaga e Sekete. (Kutollo 20:6) Akanya ka lethabo le legolo ‘letšatšing’ leo ge tiragalo ye e kgolo e thoma!—Bapiša le Luka 24:41.
Ke Bomang Bao ba Tlago go Boa?
13. Ke pono efe ya tsogo yeo e ngwadilwego go Kutollo 20:12-14?
13 Go Kutollo 20:12-14 go ngwadilwe pono ya Johane ya tsogo ya lefaseng: “Ka bôna bahu bà eme pele xa Modimo, ba banyane le ba baxolo. Xwa phutollwa mangwalô; xwa bulwa le lengwê e lexo Puku ya Bophelô. Bahu ba sekišwa ka tše di ngwadilwexo mangwalong, xò iwa ka medirô ya bôná. Xomme lewatlê la nthša bahu ba lôna; le lehu, le bo-dula-bahu tša nthša bahu ba xo tšôna. Bohle ba sekišwa xò iwa ka medirô ya bôná. Lehu le bo-dula-bahu tša lahlêlwa bodibeng bya mollô. Ké lôna lehu la bobedi.”
14. Ke bomang bao ba tlago go ba gare ga bao ba tsošitšwego?
14 Tsogo e tla akaretša “ba banyane le ba baxolo,” bobedi batho ba tumilego le bao ba sego ba tuma bao ba ilego ba phela gomme ba hwa. Ee, gaešita le bana ba tla akaretšwa go bao! (Jeremia 31:15, 16) Go Ditiro 24:15 taba e nngwe e bohlokwa e a utollwa: “Bahu ba tlo tsoxa, bohle, baloki le ba s’a lokaxo.” Bao ba tumilego gare ga “baloki” e tla ba banna le basadi ba bogologolo ba botegago ba bjalo ka Abele, Henoge, Noage, Aborahama, Sara le Rahaba. (Ba-Hebere 11:1-40) Akanya o kgona go bolela le ba bjalo gomme o hwetša ditaba ka botlalo ka dihlatse tše di bonego ka mahlo ditiragalo tša Beibele tše di diregilego kgale-kgale! “Baloki” gape ba tla akaretša dikete tša batho bao ba boifago Modimo bao ba hwilego morago-rago bjale gomme ba be ba se na kholofelo ya legodimong. Na o na le setho sa lapa goba moratiwa yo a ka bago gare ga ba? Ke mo go homotšago gakaakang go tseba gore o ka ba bona gape! Lega go le bjalo, batho “ba s’a lokaxo” bao le bona ba tlago go boa ke bafe? Ba akaretša dimilione mohlomongwe dimilione tše dikete tše di hwilego ka ntle le go ba le sebaka sa go ithuta le go diriša therešo ya Beibele.
15. Gore bao ba boago ba tla “sekišwa ka tše di ngwadilwexo mangwalong” go bolela’ng?
15 Bao ba boago ba tla “sekišwa ka tše di ngwadilwexo mangwalong, xò iwa ka medirô ya bôná” bjang? Mangwalo a ga se pego ya ditiro tša bona tša nakong e fetilego; ge ba e-hwa ba ile ba lokollwa dibeng tša bona tšeo ba di dirilego bophelong bja bona. (Ba-Roma 6:7, 23) Lega go le bjalo, batho bao ba tsošitšwego ba tla be ba sa le sebeng sa Adama. Ka gona, go swanetše go ba e le gore mangwalo a a tla nea ditaelo tša Modimo tšeo bohle ba swanetšego go di latela e le gore ba tle ba holwe ka mo go tletšego ke sehlabelo sa Jesu Kriste. Ge mohlala wa mafelelo wa sebe sa Adama o tlošwa, ‘lehu le tla fedišwa’ ka mo go feletšego. Mafelelong a nywaga e sekete, Modimo e tla ba “Mo-ba-tšohle-xo-bohle.” (1 Ba-Korinthe 15:28) Batho ba ka se hlwe ba nyaka poelanyo ya Moperisita yo Mogolo goba Molopolodi. Batho ka moka ba tla bušetšwa boemong bjo bo phethagetšego bjoo Adama a bego a le go bjona mathomong.
Tsogo e Nago le Thulaganyo
16. (a) Ke ka baka la’ng e le ga tlhaologanyo go dumela gore tsogo e tla ba mogato o rulagantšwego? (b) Ke bomang bao mohlomongwe ba ka bago gare ga bao ba tlago go tsoga bahung pele?
16 Ka ge tsogo ya legodimong e na le thulaganyo, ‘yo mongwe le yo mongwe a na le sebaka sa gagwe,’ go molaleng gore tsogo ya lefaseng e ka se hlole koketšego ya tlhakantswiki ya baagi. (1 Ba-Korinthe 15:23) Ka mo go kwalago, bao ba sa tšwago go tsošwa ba tla swanelwa ke go hlokomelwa. (Bapiša le Luka 8:55.) Ba tla nyaka thekgo ya nama gomme—sa bohlokwa kudu—ba nyaka thušo ya moya gore ba hwetše tsebo yeo e neago bophelo ya Jehofa Modimo le Jesu Kriste. (Johane 17:3) Ge e ba ka moka ba be ba tla boela bophelong sammaletee, go ba hlokomela ka mo go lekanego go be go ka se kgonege. Go nagana gore tsogo e tla direga ka kgato ka kgato ke taba e kwalago. Bakriste ba botegago bao ba hwilego pejana pele ga bofelo bja tshepedišo ya Sathane mohlomongwe e tla ba ba pele ba tlago go tsošwa. Re ka letela le gore banna ba botegago ba bogologolo bao ba tlago hlankela e le “bakxôma” ba tsoge pele.—Psalme 45:16.
17. Ke ditaba dife tše dingwe tšeo di lego mabapi le tsogo tšeo Beibele e sa di hlalosego gomme ke ka baka la’ng Bakriste ba se ba swanela go ba ba tshwenyegilego ka mo go sa nyakegego ka ditaba tše bjalo?
17 Lega go le bjalo, ga se ra swanela go kgomarela pono e sa fetogego ditabeng tše bjalo. Ditabeng tše dintši Beibele ga e hlalose. Ga e hlalose ditaba ka botlalo tša kamoo tsogo ya batho e tlago go direga ka gona le nako le mafelo ao e tlago go diragalela gona. Ga e re botše kamoo bao ba boago ba tlago go newa madulo, go fepša le go apešwa ka gona. Le gona re ka se bolele ka go kgonthišega kamoo Jehofa a tlago go rarolla ditaba tše bjalo ka kgodišo le tlhokomelo ya bana bao ba tsošitšwego goba kamoo a tlago go hlokomela maemo a mangwe ao a ka akaretšago bagwera ba rena le baratiwa ba rena. Ke therešo gore go akanya ka dilo tše bjalo ke ga tlhago; eupša e tla ba go hloka bohlale go tšea nako re leka go araba dipotšišo tšeo di sa arabegego mo nakong ye. Re swanetše go tsepelela go hlankeleng Jehofa ka potego gomme re hwetše bophelo bjo bo sa felego. Bakriste ba tloditšwego ba beile kholofelo ya bona tsogong ya letago ya legodimong. (2 Petro 1:10, 11) “Dinku tše dingwê” di holofela bohwa bja ka mo go sa felego tikologong ya lefaseng ya Mmušo wa Modimo. (Johane 10:16; Mateo 25:33, 34) Ge e le ka ditaba tše dintši ka botlalo mabapi le tsogo tšeo di sa tsebjego, re fo bota Jehofa. Lethabo la rena la ka moso le šireletšegile ka diatleng tša Yo a kgonago ‘go horiša tše di phelago ka moka lethabo.’—Psalme 145:16; Jeremia 17:7.
18. (a) Ke phenyo efe yeo Paulo a bolelago ka yona? (b) Ke ka baka la’ng re bota kholofelo ya tsogo ka go kgonthišega?
18 Paulo o phetha polelo ya gagwe ka go bolela gore: “A xo leboxwê Modimo e a re faxo xo fenya ka Mong wa rena Jesu Kriste.” (1 Ba-Korinthe 15:57) Ee, lehu la Adama le fenywa ka sehlabelo sa Jesu Kriste, gomme bobedi batlotšwa le “dinku tše dingwê” ba tšea karolo phenyong yeo. Go ba gona, “dinku tše dingwê” tšeo di phelago lehono di na le kholofelo yeo e lego ya moloko wo o nnoši. E le karolo ya “lešaba le lexolo” leo le oketšegago le go feta, di ka phologa ‘tlaišego e kgolo’ e tlago gomme le ka mohla tša se ke tša hwa lehu la nama! (Kutollo 7:9, 14) Lega go le bjalo, gaešita le bao ba hwago ka baka la “nako le ditiragalo tše di sa letelwago” goba diatleng tša baemedi ba Sathane ba ka bea kholofelo ya bona tsogong.—Mmoledi 9:11, NW.
19. Ke kgothatšo efe yeo Bakriste ka moka lehono ba swanetšego go e kwa?
19 Ka gona re letetše ka phišego letšatši leo le le kgahlišago, leo ka lona lehu le tlago go fedišwa. Go bota ga rena kholofetšo ya Jehofa ya tsogo ka mo go sa šišinyegego go re nea pono ya kgonthe ya ditaba. Selo le ge e le sefe seo se re diragalelago bophelong bjo—gaešita le ge re ka hwa—ga go selo seo se ka re amogago moputso woo Jehofa a o holofeditšego. Ka gona, kgothatšo ya mafelelo ya Paulo go ba-Korinthe ke e swanetšego lehono go etša ge e be e le bjalo nywageng e dikete tše pedi e fetilego: “Ké xôna, lena Bana bešo baratwa! Tiang matla, Le se kê la têkêma, Le tiêlêlê modirong wa Morêna mo xo fêla, Lè tseba xore xo itapiša xa lena xa se xa lefêla Moreneng.”—1 Ba-Korinthe 15:58.
Na o ka Hlalosa?
◻ Paulo o ile a araba bjang potšišo yeo e lego mabapi le mebele yeo batlotšwa ba bego ba tla ba le yona ge ba tsošwa?
◻ Ke bjang le gona neng moo mafelelong lehu le tlago go fedišwa?
◻ Ke bomang bao ba tlago go akaretšwa tsogong ya lefaseng?
◻ Boemo bja rena bja kgopolo mabapi le ditaba tšeo Beibele e sa di hlalosego e swanetše go ba bofe?
[Seswantšho go letlakala 20]
Peu e “hwa” ka go ba le phetogo e kgolo
[Seswantšho go letlakala 23]
Banna le basadi ba botegago ba bogologolo ba bjalo ka Noage, Aborahama, Sara le Rahaba ba tla ba gare ga bao ba tsošitšwego
[Seswantšho go letlakala 24]
Tsogo e tla ba nako ya lethabo le legolo!
[Seswantšho go letlakala 24]