1. kraljev

19 Nato je Aháb+ Jezabéli+ povedal vse, kar je storil Elija, in kako je vse preroke pobil z mečem.+ 2 Tedaj je Jezabéla poslala k Eliju sla s sporočilom: »Naj mi bogovi storijo to+ in to in temu še dodajo,+ če jutri ob tem času ne bom naredila s tvojo dušo tako, kakor si ti naredil z dušo vsakega od njih!« 3 In Elija se je zbal, zato je vstal ter zbežal, da bi si rešil dušo.+ Prišel je v Beeršébo+ na Judovem+ in tam pustil svojega služabnika, 4 sam pa je odšel v pustinjo dan hoda daleč. Tam se je usedel pod košeničico+ in začel prositi, da bi umrl*. Rekel je: »Dovolj mi je! Zdaj, o Jehova, vzemi mojo dušo,+ saj nisem nič boljši od svojih praočetov.«

5 Nato je legel in zaspal pod košeničico.+ Toda glej, dotaknil+ se ga je angel+ in mu rekel: »Vstani, jej!« 6 In ko je pogledal, sta bila pri njegovi glavi hlebec,+ ki je ležal na vročih kamnih, in vrč vode. Jedel je in pil, potem pa znova legel. 7 Jehovov angel+ je prišel še drugič, se ga dotaknil in mu rekel: »Vstani in jej, kajti pot je zate prenaporna.«+ 8 Tako je vstal ter jedel in pil. In v moči tiste hrane je potoval štirideset dni+ in štirideset noči, dokler ni prišel do gore pravega Boga, do Hóreba.+

9 Tam je vstopil v neko votlino,+ da bi v njej prenočil. In glej, prišla mu je Jehovova beseda: »Kaj delaš tu, Elija?«+ 10 Odvrnil je: »Silno sem bil vnet+ za Jehova, Boga nad vojskami; kajti Izraelovi sinovi so zapustili tvojo zavezo,+ podrli so tvoje oltarje+ in z mečem pobili tvoje preroke,+ tako da sem ostal samo jaz.+ Zdaj pa tudi meni strežejo po življenju*.«+ 11 Toda Bog mu je rekel: »Pojdi ven in stopi na goro pred Jehova.«+ Tedaj je Jehova šel mimo.+ In močan, silen veter je razdiral gore ter lomil skale pred Jehovom.+ (Toda Jehova ni bil v vetru.) Za vetrom je nastal potres.+ (Toda Jehova ni bil v potresu.) 12 In za potresom je prišel ogenj.+ (Toda Jehova ni bil v ognju.) Za ognjem pa se je zaslišal miren in tih glas.+ 13 Ko je Elija to slišal, si je s svojim oblačilom takoj zagrnil obraz,+ stopil ven in obstal pri vhodu v votlino. In glej, k njemu je prišel glas, ki mu je rekel: »Kaj delaš tu, Elija?«+ 14 Odvrnil je: »Silno sem bil vnet za Jehova, Boga nad vojskami; kajti Izraelovi sinovi so zapustili tvojo zavezo,+ podrli so tvoje oltarje in z mečem pobili tvoje preroke, tako da sem ostal samo jaz. Zdaj pa tudi meni strežejo po življenju*.«+

15 Tedaj mu je Jehova rekel: »Pojdi, vrni se po svoji poti v damaščansko pustinjo.+ In ko boš prišel tja, pomazili+ Hazaéla+ za kralja nad Sirijo. 16 Nimšíjevega vnuka Jehúja+ pomazili za kralja nad Izraelom, Šafátovega sina Elizeja+ iz Abél Mehóle+ pa pomazili za preroka namesto sebe.+ 17 Tistega, ki bo ušel Hazaélovemu meču,+ bo usmrtil Jehú+ in tistega, ki bo ušel Jehújevemu meču, bo usmrtil Elizej.+ 18 V Izraelu sem pustil sedem tisoč ljudi,+ vse, ki niso pokleknili pred Baalom,+ in vse, ki ga niso poljubili.«+

19 Tako je Elija odšel od tam in našel Šafátovega sina Elizeja, ko je oral+ (Elizej pa je imel pred seboj dvanajst parov vpreženih bikov in sam je bil pri dvanajstem). In Elija je stopil k njemu ter vrgel nanj svoje preroško oblačilo.+ 20 Tedaj je Elizej pustil bike, stekel za Elijem in mu dejal: »Dovoli mi, prosim, da prej poljubim svojega očeta in svojo mater.+ Potem pa bom šel za teboj.« In Elija mu je rekel: »Pojdi, vrni se. Kaj sem ti namreč storil?« 21 Tako je od njega šel nazaj, vzel en par bikov in jih zaklal*.+ Plug in jarem,+ v katerega sta bila vprežena bika, je uporabil zato, da je skuhal njuno meso, in dal ga je jesti ljudstvu. Potem je vstal, šel za Elijem in mu začel streči.+