Maskil. Asáfov psalm.+
78 O ljudstvo moje, poslušaj moj zakon,+
prisluhni besedam mojih ust!+
2 Spregovoril bom v pregovorih,+
iz mene bodo vrele uganke iz davnih dni,+
3 to, kar smo slišali in poznali,+
kar so nam pripovedovali naši očetje,+
4 česar ne prikrivamo njihovim sinovom,+
ampak o tem pripovedujemo rodu, ki prihaja,+
o hvalevrednih Jehovovih delih in njegovi moči,+
o čudovitih stvareh, ki jih je naredil.+
5 Dal je opomine v Jakobu,+
postavo v Izraelu,+
našim praočetom pa je zapovedal,+
naj to razodenejo svojim sinovom,+
6 da bi to spoznal tudi prihodnji rod, sinovi, ki se bodo rodili,+
da bi ti vstali in pripovedovali o tem svojim sinovom,+
7 da bi zaupali v Boga+
in ne bi pozabili Božjih dejanj,+ temveč izpolnjevali njegove zapovedi,+
8 da ne bi postali kakor njihovi praočetje,+
trdovraten in uporen rod,+
rod, ki ni pripravil svojega srca+
in katerega duh ni bil zvest Bogu.+
9 Éfraimovi sinovi, čeprav strelci, oboroženi z lokom,+
so se umaknili na dan boja.+
10 Niso izpolnjevali Božje zaveze+
in niso hoteli ravnati po Božji postavi.+
11 Tudi njegova dela so pozabili,+
njegova čudovita dela, ki jim jih je dal videti.+
12 Pred njihovimi praočeti je naredil čudovite stvari+
v egiptovski deželi,+ na zóanskem polju.+
13 Razdelil je morje, da bi jih prepeljal na drugo stran,+
in naredil, da so vode stale kakor jez.+
14 Podnevi jih je vodil z oblakom+
in vso noč s svetlobo ognja.+
15 Razklal je skale v pustinji,+
da bi jim dal piti v obilju, kakor iz vodnih globin.+
16 Naredil je, da so iz skale privreli potoki,+
da so vode tekle kakor reke.+
17 Toda oni so še bolj grešili proti njemu,+
saj so se upirali Najvišjemu v sušni pokrajini.+
18 Preizkušali so Boga v svojem srcu,+
saj so zahtevali hrano za svojo dušo.+
19 Začeli so govoriti proti Bogu.+
Rekli so: »Ali nam Bog res lahko pogrne mizo v pustinji?«+
20 Glej, udaril je po skali,+
da so pritekle vode in privreli potoki.+
»Mar nam lahko da tudi kruha,+
ali lahko pripravi hrano za svoje ljudstvo?«+
21 Jehova je to slišal in se silno razjezil.+
Ogenj je vzplamtel zoper Jakoba+
in jeza je vzkipela zoper Izraela.+
22 Niso namreč verovali v Boga,+
niso zaupali, da jih bo rešil.+
23 On pa je zapovedal nebesnim oblakom zgoraj,
odprl je vrata neba.+
24 Storil je, da je nanje deževala mana za hrano,+
dal jim je žito neba.+
25 Ljudje so jedli kruh močnih,+
hrane jim je poslal do sitega.+
26 Naredil je, da je potegnil vzhodni veter na nebu,+
in s svojo močjo storil, da je zapihal južni veter.+
27 Dal je, da je deževala nanje hrana, in bilo je je kakor prahu,+
krilatih ptic kakor morskega peska.+
28 Dal je, da so padale na sredo tabora,+
vse okoli njegovih šotorov.+
29 Jedli so in se zelo nasitili,+
poslal jim je, kar so si zaželeli.+
30 Oni pa so si želeli še več.
Še je bila hrana v njihovih ustih,+
31 ko je Bog poslal nadnje svojo jezo.+
Usmrtil je krepke med njimi,+
na tla je pobil izraelske mladeniče.
32 Kljub vsemu temu so še bolj grešili+
in niso verovali v njegova čudovita dela.+
33 Zato je končal njihove dni kakor sapo,+
njihova leta z nenadno grozoto.
34 Ko jih je pobijal, so spraševali po njem,+
vrnili so se in iskali Boga.+
35 Tedaj so se spomnili, da je Bog njihova skala,+
da je Najvišji Bog njihov maščevalec.+
36 Hoteli so ga prevarati s svojimi usti,+
s svojim jezikom so mu lagali.+
37 Njihovo srce ni bilo stanovitno do njega,+
niso bili zvesti njegovi zavezi.+
38 Toda on je bil usmiljen,+ odpuščal jim je zablode+ in jih ni uničil.+
Mnogokrat se je odvrnil od svoje jeze+
in ni prebudil vsega svojega srda.
39 Spominjal se je, da so meso,+
da duh odhaja iz njih in se ne vrača.+
40 Kolikokrat so se mu uprli v pustinji,+
ga prizadeli v puščavi!+
41 Vedno znova so preizkušali Boga+
in zadajali bolečine Svetemu Izraelovemu.+
42 Niso se spominjali njegove roke,+
dneva, ko jih je odkupil od nasprotnika,+
43 kako je naredil znamenja v Egiptu+
in čudeže na zóanskem polju,+
44 kako je v kri spremenil nilske prekope,+
da niso mogli piti iz svojih potokov.+
45 Nadnje je poslal obade, da bi jih mučili s svojim pikanjem,+
in žabe, da bi jih pokončale.+
46 Njihov pridelek je dal ščurkom,
sad njihovega truda kobilicam.+
47 Njihovo trto je stolkel s točo,+
z zrni toče njihove sikomore.+
48 Toči je izročil njihovo živino,+
njihove črede smrtonosni vročici.
49 Nadnje je poslal svojo plamtečo jezo,+
srd, obsodbo in stisko,+
čete angelov, ki so prinesle nesrečo.+
50 Pripravil je pot svoji jezi.+
Njihove duše ni obvaroval pred smrtjo,
njihovo življenje je izročil kugi.+
51 Nazadnje je pobil vse prvorojence v Egiptu,+
začetek razmnoževalne moči v Hamovih šotorih.+
52 Zatem je odpeljal svoje ljudstvo kakor ovce.+
Vodil jih je po pustinji kakor čredo.+
53 Varno jih je vodil in ni jih bilo strah,+
morje je prekrilo njihove sovražnike.+
54 Pripeljal jih je na svoje sveto ozemlje,+
v gorat kraj, ki ga je pridobila njegova desnica.+
55 Zaradi njih je izgnal narode,+
z merilno vrvico jim je razdelil dediščino+
in storil, da Izraelovi rodovi prebivajo v svojih domovih.+
56 Oni pa so preizkušali Najvišjega Boga in se mu upirali,+
njegovih opominov niso ubogali.+
57 Odvračali so se in bili nezvesti kakor njihovi praočetje.+
Kakor nenapet lok so se obrnili na drugo stran.+
58 Žalili so ga s svojimi višavami+
in mu z izrezljanimi podobami vzbujali ljubosumnost.+
59 Bog je to slišal+ in se silno razjezil.+
Z velikim zaničevanjem je gledal na Izraela.+
60 Nazadnje je zavrgel sveti šotor v Šílu,+
šotor, v katerem je prebival med ljudmi.+
61 Svojo moč je dal v ujetništvo,+
svojo lepoto v roke nasprotniku.+
62 Svoje ljudstvo je izročal meču,+
silno se je razjezil na svojo dediščino.+
63 Njegove mladeniče je pogoltnil ogenj
in njegovim mladenkam niso peli svatovskih pesmi.+
64 Njegovi duhovniki so padli pod mečem+
in njihove vdove jih niso mogle objokovati.+
65 Tedaj se je Jehova prebudil kakor tisti, ki spi,+
kakor junak, ki se strezni od vina.+
66 Svoje nasprotnike je udaril od zadaj,+
večno sramoto jim je nakopal.+
67 Zavrgel je Jožefov šotor,+
Éfraimovega rodu ni izbral.+
68 Izbral pa je Judov rod,+
goro Síon, ki jo je ljubil.+
69 Sezidal je svoje svetišče, da stoji kakor gorski vrhovi,+
kakor zemlja, ki jo je utrdil za večne čase.+
70 In izbral je svojega služabnika Davida,+
vzel ga je iz ovčjih ograd.+
71 Ko je hodil za doječimi ovcami,+
ga je od tam pripeljal za pastirja Jakobu, svojemu ljudstvu,+
in Izraelu, svoji dediščini.+
72 In pasel jih je z značajnim srcem+
ter vodil z modrostjo.+