4. Mojzesova
15 Jehova je Mojzesu še rekel: 2 »Govori z Izraelovimi sinovi in jim reci: ‚Ko boste prišli v deželo, ki vam jo dajem in v kateri boste prebivali,+ 3 in boste darovali Jehovu ognjeno daritev,+ žgalno daritev,+ bodisi od goveda bodisi od drobnice, ali žrtev v izpolnitev posebne zaobljube ali kot prostovoljno daritev+ ali kot daritev ob praznikih v predpisanih obdobjih v letu,+ da bi pripravili pomirjujoč vonj Jehovu,+ 4 naj tisti, ki bo daritev prinesel, daruje Jehovu tudi žitno daritev iz desetine efe fine moke,+ umešane s četrt hina olja. 5 Skupaj z žgalno daritvijo oziroma ob žrtvovanju mladega ovna daruj še četrt hina vina v pitno daritev.+ 6 Skupaj z odraslim ovnom pa daruj žitno daritev iz dveh desetin fine moke, umešane s tretjino hina olja. 7 Kot pitno daritev pa daruj tretjino hina vina v pomirjujoč vonj Jehovu.
8 Denimo, da bi kdo kot žgalno daritev+ ali kot daritev v izpolnitev posebne zaobljube+ ali kot mirovno žrtev Jehovu daroval mladega bika.+ 9 V tem primeru naj skupaj z bikom daruje še žitno daritev+ iz treh desetin fine moke, umešane s pol hina olja. 10 V pitno daritev+ pa naj daruje pol hina vina. To bo ognjena daritev v pomirjujoč vonj Jehovu. 11 Tako je treba storiti pri vsakem biku, odraslem ovnu, mladem ovnu ali kozi. 12 Ne glede na to, koliko jih darujete, storite tako z vsemi, kolikor jih je. 13 Vsak domačin naj jih tako daruje, ko jih daruje v ognjeno daritev v pomirjujoč vonj Jehovu.+
14 Ali pa vzemimo, da bi bil med vami kdo, ki bi pri vas prebival kot tujec, ali kdo, ki bi med vami prebival že več rodov, in bi hotel darovati ognjeno daritev v pomirjujoč vonj Jehovu. Takšen naj stori tako, kakor morate storiti vi.+ 15 Za vas, ki ste del občine, in za tujca, ki prebiva med vami, bo veljala ista odredba.+ To naj bo trajna odredba za vaše prihodnje rodove. Tujec naj bo vam enak pred Jehovom.+ 16 Za vas in za tujca, ki prebiva med vami, naj veljata isti zakon in ista sodna odločba.‘«+
17 Jehova je Mojzesu še rekel: 18 »Govori z Izraelovimi sinovi in jim reci: ‚Ko boste prišli v deželo, v katero vas peljem,+ 19 in boste jedli kruh te dežele,+ darujte Jehovu prispevek. 20 Kot svoj prispevek od prve+ grobo mlete moke prinesite kruhke venčaste oblike. To prispevajte enako kakor prispevek z mlatišča. 21 Nekaj od svoje prve grobo mlete moke darujte kot prispevek Jehovu iz roda v rod.
22 Recimo pa, da bi naredili napako in ne bi izpolnili vseh teh zapovedi,+ ki jih je Jehova govoril Mojzesu, 23 vsega, kar vam je Jehova zapovedal po Mojzesu, kar velja od dneva, ko je Jehova zapovedi dal, in vse vaše prihodnje rodove. 24 Če bi torej to storili nehote in zbor tega ne bi vedel, naj ves zbor daruje mladega bika v žgalno daritev v pomirjujoč vonj Jehovu in skupaj z njo še žitno daritev in pitno daritev po predpisanem postopku+ ter kozliča v daritev za greh.+ 25 Duhovnik naj za ves zbor Izraelovih sinov opravi poravnavo,+ in odpuščeno jim bo. Storjeno je bilo namreč nehote in za svojo napako+ so darovali ognjeno daritev Jehovu in daritev za greh pred Jehovom. 26 Odpuščeno+ bo vsemu zboru Izraelovih sinov in tujcu, ki prebiva med njimi, ker se je vse ljudstvo pregrešilo nehote.
27 Če bi kdo* nehote grešil,+ naj v daritev za greh prinese kozo, ki naj ne bo starejša od enega leta.+ 28 Duhovnik naj za dušo, ki je storila napako, s tem da je nenamerno grešila pred Jehovom, opravi poravnavo. Opravi naj torej poravnavo, in odpuščeno ji bo.+ 29 Kar zadeva nenameren pregrešek, naj za domačina izmed Izraelovih sinov in za tujca, ki prebiva med njimi, velja isti zakon.+
30 Toda če bi kdo* storil kaj namerno,+ bodisi domačin bodisi tujec, bi s tem žalil Jehova.+ Takšnega* naj iztrebijo izmed njegovega ljudstva.+ 31 Zaničeval je namreč Jehovovo besedo+ in kršil njegovo zapoved,+ zato morajo takšnega človeka* iztrebiti.+ Za svojo pregreho mora odgovarjati.‘«+
32 Ko so bili Izraelovi sinovi v pustinji, so nekoč zalotili moškega, ki je na šabatni dan* nabiral drva.+ 33 Ti, ki so ga zalotili pri nabiranju drv, so ga privedli k Mojzesu in Aronu ter k vsemu zboru. 34 Ker pa še ni bilo jasno določeno, kaj naj z njim storijo, so ga dali v pripor.+
35 Čez nekaj časa je Jehova Mojzesu rekel: »Ta moški mora biti usmrčen.+ Ves zbor naj ga zunaj tabora kamenja.«+ 36 Ves zbor ga je torej peljal iz tabora in ga kamenjal do smrti, kakor je Jehova zapovedal Mojzesu.
37 Tedaj je Jehova Mojzesu rekel: 38 »Govori z Izraelovimi sinovi in jim reci, naj si na robovih svojih oblačil delajo resice iz roda v rod. Nad resicami na robu pa naj si dodajo modro vrvico.+ 39 ‚Te resice na robovih in modro vrvico imejte zato, da se, ko jih vidite, spomnite vseh Jehovovih zapovedi+ in jih izpolnjujete. Ne pustite se voditi svojemu srcu in svojim očem,+ saj vas navajajo, da ravnate nezvesto*.+ 40 Tako se boste spominjali vseh mojih zapovedi in jih izpolnjevali ter boste svojemu Bogu sveti.+ 41 Jaz sem Jehova, vaš Bog, ki sem vas izpeljal iz egiptovske dežele, da vam bom Bog.+ Jaz sem Jehova, vaš Bog.‘«+