Rimljanom
14 Človeka, ki ima šibkosti+ v veri, prisrčno sprejmite, toda ne presojajte dvomov, ki ga obhajajo v notranjosti.+ 2 Eden je prepričan, da lahko jé vse,+ drugi, ki je šibek, pa jé zelenjavo. 3 Naj tisti, ki jé, ne gleda zviška na tistega, ki ne jé,+ in tisti, ki ne jé, naj ne sodi tistega, ki jé, saj ga je Bog prisrčno sprejel. 4 Kdo si ti, da sodiš tujega hišnega služabnika?+ O tem, ali bo stal ali padel, odloča njegov gospodar.+ In on bo stal, ker mu Jehova lahko omogoči, da stoji.+
5 Eden sodi, da je en dan pomembnejši od drugega,+ drugi pa sodi, da so vsi dnevi enaki.+ Vsak naj bo v svojem umu popolnoma prepričan. 6 Kdor obhaja dan, ga obhaja na čast Jehovu. Kdor jé, jé na čast Jehovu,+ saj se zahvaljuje Bogu.+ In kdor ne jé, ne jé na čast Jehovu,+ pa se Bogu vseeno zahvaljuje.+ 7 Nihče od nas pravzaprav ne živi samo zase+ in nihče ne umre samo zase. 8 Če namreč živimo, živimo za Jehova,+ in če umremo, umremo za Jehova.+ Če torej živimo ali če umremo, pripadamo Jehovu.+ 9 Kristus je namreč umrl in zopet oživel+ zato, da bi lahko gospodoval nad mrtvimi+ in živimi.+
10 Toda zakaj sodiš svojega brata?+ Ali zakaj gledaš zviška na svojega brata? Saj bomo vsi stopili pred Božji sodni+ stol, 11 ker piše: »‚Kakor res živim,‘ pravi Jehova,+ ‚tako se bo pred menoj upognilo vsako koleno in vsak jezik bo odkrito priznaval Boga.‘«+ 12 Vsak od nas bo torej zase dajal odgovor Bogu.+
13 Zato ne sodimo+ več drug drugega. Raje se odločite,+ da bratu+ ne boste postavljali kamna oziroma vzroka za spotikanje.+ 14 Vem in sem prepričan v Gospodu Jezusu, da ni samo po sebi nič nečisto,+ le kadar je komu kaj nečisto, je to pač nečisto njemu.+ 15 Če je namreč tvoj brat zaradi hrane žalosten, ne ravnaš več v skladu z ljubeznijo.+ Nikar ne pogubljaj s svojo hrano tistega, za katerega je Kristus umrl.+ 16 Ne dovolite torej, da bi se o tem, kar delate dobrega, govorilo vam v škodo. 17 Božje kraljestvo+ namreč ne pomeni jesti in piti,+ temveč pomeni pravičnost,+ mir+ in veselje+ s svetim duhom. 18 Kdor namreč v tem sužnjuje Kristusu, je sprejemljiv Bogu in priznan pri ljudeh.+
19 Zato si torej prizadevajmo za to, kar prispeva k miru,+ in za to, kar je v medsebojno spodbudo.+ 20 Nehajte razdirati Božje delo zaradi hrane.+ Res je, da so vse stvari čiste, vendar je slabó, če kdo jé in s tem povzroča spotiko.+ 21 Dobro je, da ne jeste mesa, ne pijete vina, niti ne počnete česa takega, ob kar bi se vaš brat spotaknil.+ 22 Vero, ki jo imate, udejanjajte na sebi pred Bogom.+ Srečen tisti, ki se ne obsoja za to, kar se odloči storiti. 23 Če pa dvomi in jé, je že obsojen,+ ker ne jé iz vere. Resnično, vse, kar ni iz vere, je greh.+