14 Zato bom, glej, zopet osupljivo ravnal s tem ljudstvom,+ osupljivo in nenavadno; in modrost njegovih modrijanov bo izginila, razumnost* njegovih preudarnih mož se bo skrila.«+
15 Temu ljudstvu je namreč srce postalo nedovzetno. Z ušesi so slišali, toda niso se odzvali, in svoje oči so zaprli, da z očmi ne bi nikoli videli, ne z ušesi slišali, ne s srcem dojeli pomena ter se vrnili in bi jih jaz ozdravil.‘+
21 In prav tisti trenutek je poln veselja+ in svetega duha rekel: »Javno te hvalim, Oče, Gospodar neba in zemlje, ker si te reči skrbno prikril modrim+ in razumnim in si jih razodel otročičem. Da, Oče, ker to je bilo po tvoji volji.