18 ‚Jehova se ne razjezi hitro* in je neizmerno vdan v ljubezni*,+ oprošča napake in prestopke, vendar krivih nikakor ne pusti brez kazni, ampak jih kaznuje in pusti, da posledice njihovih pregreh nosijo tudi njihovi otroci, vnuki in pravnuki*.‘+
32 Toda Jonadáb,+ sin Davidovega brata Šimája,+ je rekel: »Moj gospod, ne misli, da so pobili vse kraljeve sinove. Mrtev je samo Amnón.+ Tako je namreč naročil Absalom, ki je to sklenil+ že takrat, ko je Amnón ponižal njegovo sestro+ Tamaro.+
33 Nato se je kralj ves pretresen odpravil v strešno sobo nad mestnimi vrati in jokal. Hodil je in govoril: »Moj sin Absalom, moj sin, moj sin Absalom! Ko bi le jaz umrl namesto tebe, moj sin Absalom, moj sin!«+