22 Odgovoril je: »Ko je bil otrok živ, sem se postil+ in jokal, ker sem si mislil: ‚Morda se me bo Jehova usmilil in bo pustil otroka živeti.‘+

8 Ogrnejo naj se z raševino*, tako ljudje kot živali, vneto* naj kličejo k Bogu ter nehajo ravnati hudobno in nasilno. 9 Morda bo pravi Bog še enkrat razmislil o tem*, kar se je odločil narediti, in se bo njegova srdita jeza polegla, tako da ne bomo pomrli.«