10 Nato je upravitelj province pokimal Pavlu, naj spregovori, in Pavel je rekel:

»Dobro vem, da že vrsto let sodiš temu narodu, zato sem vesel, da se lahko zagovarjam+ pred teboj.

14 Priznam pa, da živim skladno z vero*, ki ji moji tožniki pravijo ločina, in da skladno z njo služim* Bogu svojih praočetov.+ Verjamem vse, kar je določeno v Zakoniku* in zapisano v Preroških spisih.+

10 Toda Pavel je odgovoril: »Stojim pred cesarskim sodnim stolom in tu bi se mi moralo soditi. Judom nisem naredil nič slabega, kar tudi tebi postaja vse bolj jasno. 11 Če sem res zločinec in sem zagrešil kaj, za kar si zaslužim smrt,+ ne prosim, naj se mi prizanese. Če pa obtožbe teh mož nimajo nobene podlage, potem nihče nima pravice, da me izroči njim, zato da bi jim ustregel. Želim, da moj primer obravnava cesar!*«+ 12 Fest se je pogovoril s svojimi svetovalci, potem pa rekel: »Želel si, da tvoj primer obravnava cesar, zato boš šel k cesarju.«