Druga Mojzesova knjiga

22 Če kdo ukrade bika ali ovco in žival zakolje ali proda, naj povrne pet bikov za bika in štiri ovce za ovco.+

2 (Če kdo zasači tatu+ pri vlomu in ga udari, da umre, ni kriv za prelito kri. 3 Če pa se to zgodi po sončnem vzhodu, je kriv za prelito kri.)

Tat mora povrniti škodo. Če nima ničesar, ga je treba za to, kar je ukradel, prodati. 4 Če se ukradena žival – bik, osel ali ovca – najde pri njem živa, naj povrne dvojno.

5 Če kdo pase svoje živali na polju ali v vinogradu in pusti, da popasejo polje, ki je last koga drugega, naj da kot odškodnino najboljše od svojega polja ali najboljše od svojega vinograda.

6 Če kdo zaneti ogenj in ogenj zajame trnje ter se razširi na polje drugega človeka, tako da zgori snopje ali nepožeto žito ali celotno polje, mora tisti, ki je ogenj zanetil, plačati odškodnino za to, kar je zgorelo.

7 Če kdo pri svojem bližnjem shrani denar ali kaj drugega, pa bližnjemu to ukradejo iz hiše, mora tat, če ga najdejo, povrniti dvojno.+ 8 Če pa tatu ne najdejo, je treba lastnika hiše privesti pred pravega Boga,+ da se ugotovi, ali ni on vzel tega*, kar pripada njegovemu bližnjemu. 9 Kadar kdo obtoži drugega, da si lasti nekaj, kar ni njegovo, naj gre za bika, osla, ovco, oblačilo ali katero koli pogrešano stvar, za katero tožnik reče ‚To je moje!‘, naj oba predstavita zadevo pred pravim Bogom.+ Tisti, ki ga bo Bog razglasil za krivega, naj svojemu bližnjemu povrne dvojno.+

10 Če kdo da svojemu bližnjemu v varstvo osla, bika, ovco ali katero koli drugo žival, pa ta pogine, se pohabi ali jo kdo odpelje, ne da bi to kdo videl, 11 naj tisti, ki je na žival pazil, priseže pred Jehovom, da ni vzel tega*, kar pripada njegovemu bližnjemu, in lastnik naj njegovo izjavo sprejme. V tem primeru tisti, ki je pazil na žival, ni dolžan plačati odškodnine.+ 12 Toda če je bila žival ukradena*, naj njenemu lastniku plača odškodnino. 13 Če jo je raztrgala zver, naj ostanke prinese kot dokaz. Za tisto, kar je raztrgala zver, mu ni treba plačati odškodnine.

14 Če si kdo od svojega bližnjega izposodi žival in se ta pohabi ali pogine, ko njenega lastnika ni zraven nje, mora tisti, ki si je žival izposodil, plačati odškodnino. 15 Če je njen lastnik zraven nje, odškodnine ni treba plačati. Če je bila žival najeta, naj plačana najemnina velja kot odškodnina.

16 Če kdo zapelje devico, ki ni zaročena, in spi z njo, mora plačati ceno za nevesto in jo vzeti za ženo.+ 17 Če mu je njen oče nikakor noče dati, naj vseeno plača toliko, kolikor znaša cena za nevesto.

18 Ženski, ki se ukvarja s čaranjem, ne pustite živeti.+

19 Vsak, ki spolno občuje z živaljo, mora biti usmrčen.+

20 Tisti, ki žrtvuje kateremu koli drugemu bogu, razen samo Jehovu, mora biti usmrčen*.+

21 S priseljencem ne smete ravnati grdo ali ga zatirati,+ saj ste bili tudi vi priseljenci v egiptovski deželi.+

22 Z vdovami in sirotami* ne ravnajte grdo.+ 23 Če bi tako ravnali z njimi in bi potem vpile k meni na pomoč, bom njihovo vpitje zagotovo slišal.+ 24 Takrat se bo moja jeza razvnela in vas bom pobil z mečem – vaše žene bodo ovdovele in vaši otroci osiroteli.

25 Če posodiš denar kakšnemu revežu* iz mojega ljudstva, ne bodi kot posojevalec denarja*. Ne zaračunaj mu obresti.+

26 Če svojemu bližnjemu kot jamstvo za posojilo vzameš oblačilo,+ mu ga vrni do sončnega zahoda. 27 To je namreč njegovo edino pokrivalo. S čim si bo sicer pokril telo, ko bo šel spat, če bo ostal brez njega?+ Ko bo vpil k meni na pomoč, ga bom slišal, ker sem sočuten.+

28 Ne prekolni* Boga+ niti ne prekolni poglavarja* svojega ljudstva.+

29 Ne obotavljaj se darovati od svoje obilne letine in od preobilja svojih stiskalnic*.+ Daj mi prvorojenca od svojih sinov.+ 30 Z živino in drobnico pa naredi takole:+ mladič naj bo sedem dni pri svoji materi, osmi dan pa ga daj meni.+

31 Bodite mi sveto ljudstvo.+ Mesa živali, ki jo je raztrgala zver na polju, ne jejte.+ Vrzite ga psom.