Molitev zatiranega, ki je obupan in izliva svoje skrbi Jehovu.+
102 O Jehova, prisluhni moji molitvi.+
Naj pride do tebe moj klic na pomoč.+
2 Ne obračaj se proč od mene, ko sem v stiski.+
Skloni se in mi prisluhni,
hitro mi odgovori, ko te kličem.+
3 Moji dnevi namreč izginjajo kakor dim,
kosti mi gorijo, kakor da bi bile na ognjišču.+
4 Moje srce je kakor uvenela in posušena trava,+
izgubil sem ves tek.
5 Zaradi mojega velikega trpljenja+
me je sama kost in koža.+
6 Podoben sem pelikanu v pustinji.
Sem kakor čuk, ki živi med ruševinami.
7 Ležim, pa ne morem spati,
sem kakor samotna ptica na strehi.+
8 Sovražniki me ves dan zbadajo.+
Tisti, ki se norčujejo iz mene, omenjajo moje ime, ko preklinjajo druge.
9 Pepel jem kakor kruh,+
svojo pijačo mešam s solzami,+
10 saj si name izlil svojo jezo in ogorčenje,
najprej si me dvignil, potem pa odvrgel.
11 Moji dnevi so kakor senca, ki izginja,+
in sušim se kakor trava.+
12 Ti, o Jehova, pa si večen,+
tvoja slava bo trajala vse rodove.+
13 Gotovo boš vstal in se usmilil Síona,+
saj je že čas, da mu izkažeš milost,+
čas za to je prišel.+
14 Tvojim služabnikom je namreč pri srcu Síonovo kamenje,+
radi imajo celo njegov prah.+
15 Narodi bodo globoko spoštovali Jehovovo ime
in vsi kralji zemlje njegovo slavo.+
16 Jehova bo namreč obnovil Síon,+
pokazal se bo v svoji slavi.+
17 Prisluhnil bo molitvam tistih, ki so ostali brez vsega,+
njihovih molitev ne bo preziral.+
18 To je napisano za prihodnji rod,+
da bi ljudje, ki se bodo šele rodili, hvalili Jaha.
19 Jehova namreč gleda s svoje svete višave,+
iz nebes gleda na zemljo,
20 da bi slišal vzdihovanje jetnikov,+
da bi osvobodil tiste, ki so obsojeni na smrt,+
21 da bi se Jehovovo ime oznanjalo na Síonu+
in njegova hvala v Jeruzalemu,
22 ko se bodo ljudstva in kraljestva zbrala,
da bi služila Jehovu.+
23 Prezgodaj me je oropal moči,
skrajšal je dneve mojega življenja.
24 Rekel sem: »O moj Bog,
ti, ki si večen,+
nikar mi ne vzemi življenja na sredi mojih dni.
25 Že davno si položil temelje zemlje
in nebo je delo tvojih rok.+
26 Oba bosta propadla, ti pa boš ostal,
kakor oblačilo se bosta izrabila,
kakor obleko ju boš zamenjal in ne bo ju več.
27 Ti pa si vedno isti in tvoja leta se ne bodo nikoli končala.+
28 Otroci tvojih služabnikov bodo varni pred napadalci,
njihovo potomstvo ne bo nikoli izginilo izpred tebe.«+