Psalmi
Dirigentu. Psalm Kórahovih potomcev.+ Pesem.
49 Poslušajte to, vsa ljudstva!
4 Pozorno bom prisluhnil modremu pregovoru,
med igranjem na harfo bom pojasnil svojo uganko.
6 Nihče od teh, ki se zanašajo na svoje imetje,+
ki se hvalijo s svojim velikim bogastvom,+
7 ne more nikoli odkupiti drugega človeka
ali dati Bogu odkupnino zanj.+
8 (Odkupnina za človekovo življenje je tako visoka,
da je ne bodo mogli nikoli plačati.)
9 Nihče od njih ne more odkupiti drugega človeka, da bi ta živel večno in ne bi videl groba*.+
10 Človek vidi, da tudi modri umirajo
enako kot neumni in nerazumni+
in morajo drugim zapustiti svoje imetje.+
11 Želijo si, da bi njihove hiše stale večno,
njihova bivališča iz roda v rod.
Svoje posesti poimenujejo po sebi.
12 Pa vendar človek, čeprav spoštovan, ne more ostati pri življenju.+
Nič na boljšem ni od živali, ki poginejo.+
14 Obsojeni so na grob*, kakor so ovce na zakol.
Njihov pastir bo smrt,
in ko bo nastopilo jutro, jim bodo zavladali pošteni.+
15 Mene pa bo Bog rešil* iz oblasti groba*.+
Sprejel me bo pod svoje okrilje. (Sela)
16 Naj te ne skrbi, če kdo obogati,
če njegova hiša postaja vedno bolj razkošna,
17 saj ob smrti ne bo mogel vzeti ničesar s seboj+
in njegovo razkošje ne bo šlo z njim.+
18 V času svojega življenja poveličuje sam sebe.
(Ljudje hvalijo človeka, ko je uspešen.)+
19 Ampak na koncu se bo pridružil svojim prednikom,
ki ne bodo nikoli več videli svetlobe.