Tretja Mojzesova knjiga
27 Jehova je Mojzesu še rekel: 2 »Govori z Izraelci in jim reci: ‚Vzemimo, da se kdo s posebno zaobljubo zaveže,+ da bo Jehovu daroval denarni znesek, ki ustreza predpisani vrednosti osebe. 3 V tem primeru je za moškega, starega od 20 do 60 let, predpisana vrednost 50 šeklov* srebra glede na težo šekla svetega kraja*. 4 Za žensko pa je predpisana vrednost 30 šeklov*. 5 Za moškega, starega od 5 do 20 let, je predpisana vrednost 20 šeklov*, za žensko pa 10 šeklov*. 6 Za dečka, starega od 1 meseca do 5 let, je predpisana vrednost 5 šeklov* srebra, za deklico pa 3 šekle* srebra.
7 Za moškega, starega 60 let ali več, je predpisana vrednost 15 šeklov*, za žensko pa 10 šeklov*. 8 Če pa je tisti, ki je izrekel zaobljubo, tako reven, da ne more plačati predpisane vrednosti,+ naj gre človek, na katerega se nanaša zaobljuba, k duhovniku in ta bo določil njegovo vrednost. Duhovnik naj vrednost določi glede na to, koliko premore tisti, ki je izrekel zaobljubo.+
9 Če se zaobljuba nanaša na žival, primerno za darovanje Jehovu, bo vsaka takšna žival, ki bi jo kdo dal Jehovu, postala sveta. 10 Ne sme je ne nadomestiti ne zamenjati – ne slabe z dobro, ne dobre s slabo. Toda če kdo žival vseeno zamenja z drugo živaljo, bosta obe živali, prva in zamenjana, postali sveti. 11 Če se zaobljuba nanaša na nečisto žival,+ ki se ne sme žrtvovati Jehovu, naj jo privede k duhovniku. 12 Duhovnik bo ocenil njeno vrednost glede na to, ali je žival dobra ali slaba. Vrednost, ki jo bo določil duhovnik, naj velja. 13 Toda če jo bo človek kdaj hotel odkupiti, naj k vrednosti, ki je določena, doda še petino.+
14 Če kdo posveti svojo hišo in jo daruje Jehovu kot nekaj svetega, bo duhovnik ocenil njeno vrednost glede na to, ali je hiša dobra ali slaba. Kolikršno vrednost ji bo določil duhovnik, tolikšna bo njena cena.+ 15 Toda če jo človek, ki jo je posvetil, hoče odkupiti, naj k vrednosti, ki je določena, doda še petino denarja in hiša bo njegova.
16 Če kdo posveti Jehovu kos zemlje, ki jo ima v lasti, se bo vrednost določila glede na to, koliko semena se potrebuje, da se ta kos poseje, in sicer 50 šeklov* srebra na en homer* ječmenovega semena. 17 Če ta kos zemlje posveti med jubilejnim* letom,+ naj velja ta predpisana vrednost. 18 Če kos zemlje posveti po jubileju*, mu bo duhovnik izračunal ceno tako, da bo upošteval, koliko let še ostane do naslednjega jubilejnega leta, in nato temu ustrezno zmanjšal predpisano vrednost.+ 19 Toda če bo človek hotel kos zemlje, ki ga je posvetil, kdaj odkupiti, naj k vrednosti, ki je določena, doda še petino denarja in tako bo pripadal njemu. 20 Če pa tega kosa ne odkupi in ga proda komu drugemu, ga več ne bo mogel odkupiti. 21 In ko bo ta kos zemlje ob jubileju* prost, bo postal nekaj svetega Jehovu – odrejen bo za sveto rabo. Prešel bo v last duhovnikov.+
22 Če kdo Jehovu posveti kos zemlje, ki ga je kupil in ki ne spada k njegovi podedovani posesti,+ 23 mu bo duhovnik izračunal vrednost glede na to, koliko let še ostane do naslednjega jubilejnega* leta, on pa naj izračunani znesek plača še isti dan.+ To je nekaj svetega Jehovu. 24 Ob jubilejnem* letu pa bo ta kos zemlje vrnjen človeku, od katerega je bil kupljen in kateremu zemlja pripada.+
25 Vsaka vrednost naj se izračuna glede na težo šekla svetega kraja*. Šekel je 20 ger*.
26 Nihče pa naj ne posvečuje prvorojenih živali, saj te kot prvorojene že pripadajo Jehovu.+ Naj so od goveda ali od drobnice, pripadajo Jehovu.+ 27 Če kdo hoče odkupiti prvorojeno nečisto žival*, naj to stori po predpisani vrednosti in k temu doda še petino.+ Toda če je ne odkupi, naj jo prodajo po predpisani vrednosti.
28 Ne sme pa se prodati ali odkupiti nič, kar je kdo od svojega imetja brezpogojno posvetil* Jehovu in je postalo odrejeno za sveto rabo, naj gre za človeka, žival ali zemljo v njegovi lasti. Kar je odrejeno za sveto rabo, je Jehovu nekaj najsvetejšega.+ 29 Poleg tega se ne sme odkupiti noben človek, ki je obsojen in določen za usmrtitev. Takšnega človeka je treba usmrtiti.+
30 Vsaka desetina+ dežele, tako od poljščin kot od sadežev dreves, pripada Jehovu. Sveta je Jehovu. 31 Če bo kdo kdaj hotel odkupiti katero od svojih desetin, naj doplača še petino njene vrednosti. 32 Ko gre za desetino od goveda in drobnice, naj bo sveta Jehovu vsaka deseta žival*, ki gre pod pastirjevo palico. 33 Naj ne pregleduje, ali je žival dobra ali slaba, niti naj je ne zamenja za katero drugo. Če pa jo bo kdaj hotel zamenjati, naj obe živali, prva in zamenjana, postaneta sveti.+ Ne sme ju odkupiti.‘«
34 To so zapovedi, ki jih je Jehova na gori Sinaj+ dal Mojzesu za Izraelce.