Ezekiel
37 Takrat je name začela delovati Jehovova moč* in Jehova me je s svojim duhom prestavil na sredo doline,+ ki je bila polna kosti. 2 Peljal me je naokoli med temi kostmi in videl sem, da jih je po dolini ležalo zelo veliko in da so bile zelo suhe.+ 3 Vprašal me je: »Sin človekov, ali lahko te kosti oživijo?« Odgovoril sem: »Vrhovni gospod Jehova, to veš samo ti.«+ 4 Nato mi je rekel: »Prerokuj glede teh kosti in jim reci: ‚O suhe kosti, poslušajte to, kar govori Jehova.
5 Vrhovni gospod Jehova vam govori takole: »Vdahnil vam bom dih* in boste oživele.+ 6 Obdal vas bom s kitami in mesom, vas pokril s kožo in vam vdahnil dih, da boste oživele. Takrat boste vedele, da sem jaz Jehova.«‘«
7 Prerokoval sem, kot mi je bilo zapovedano. In ko sem tako prerokoval, se je zaslišal zvok, nekakšen ropot, ko so se kosti začele združevati druga z drugo. 8 Potem sem videl, da so se na njih pojavile kite in meso in da jih je pokrila koža. Toda diha še vedno ni bilo v njih.
9 Bog mi je rekel: »Prerokuj vetru! Prerokuj, sin človekov, in reci vetru: ‚Vrhovni gospod Jehova govori takole: »Pridi s štirih strani*, o veter*, in pihni v te ljudi, ki so bili pobiti, da bodo oživeli.«‘«
10 Prerokoval sem torej, kot mi je bilo zapovedano, in vanje je bil vdihnjen dih. Oživeli so in se postavili na noge+ – in nastala je zelo velika vojska.
11 Bog mi je rekel: »Sin človekov, te kosti predstavljajo celotno izraelsko ljudstvo,+ ki govori: ‚Naše kosti so suhe in nimamo več upanja.+ Z nami je konec.‘ 12 Zato jim prerokuj: ‚Vrhovni gospod Jehova govori takole: »Odprl bom vaše grobove,+ o moje ljudstvo. Dvignil vas bom iz njih in vas pripeljal v izraelsko deželo.+ 13 O moje ljudstvo, ko bom odprl vaše grobove in vas dvignil iz njih, boste spoznali, da sem jaz Jehova.«+ 14 »V vas bom položil svojega duha, da boste oživeli,+ in vas naselil v vaši deželi. Takrat boste spoznali, da sem jaz, Jehova, to rekel in tudi naredil.«‘ To govorim jaz, Jehova.«
15 Jehova je spet spregovoril z menoj: 16 »Sin človekov, vzemi palico in nanjo napiši: ‚Za Juda in za tiste Izraelce, ki so z njim*.‘+ Potem pa vzemi drugo palico in nanjo napiši: ‚Za Jožefa, ki je Éfraimova palica, in za vse tiste Izraelce, ki so z njim.‘+ 17 Stakni ju skupaj, da bosta postali ena palica v tvoji roki.+ 18 In ko te bodo tvoji rojaki* vprašali ‚Ali nam ne boš povedal, kaj vse to pomeni?‘, 19 jim odgovori: ‚Vrhovni gospod Jehova govori takole: »Vzel bom palico od Jožefa in tistih Izraelovih rodov, ki so z njim. Ta palica je v Éfraimovi roki. Nato jo bom združil z Judovo palico. Iz njiju bom naredil eno palico+ in postali bosta eno v moji roki.«‘ 20 Palici, na kateri boš pisal, pa drži v roki, da ju bodo videli.
21 Potem jim reci: ‚Vrhovni gospod Jehova govori takole: »Izraelce bom zbral izmed narodov, med katere so šli, in jih od vsepovsod pripeljal v njihovo deželo.+ 22 Združil jih bom v en narod v deželi,+ na izraelskih gorah, in nad vsemi njimi bo kraljeval en sam kralj.+ Ne bodo več razdeljeni na dva naroda in ne bodo se več delili na dve kraljestvi.+ 23 Ne bodo se več onečaščali s svojimi nagnusnimi maliki*, s svojimi nagnusnimi početji in z vsemi svojimi prestopki.+ Pomagal jim bom, da bodo prenehali s svojo nezvestobo, zaradi katere so grešili, in jih očistil. Oni bodo moje ljudstvo, jaz pa bom njihov Bog.+
24 Moj služabnik David bo njihov kralj+ in vsi bodo imeli enega pastirja.+ Živeli bodo po mojih odlokih in skrbno izpolnjevali moje odredbe.+ 25 Živeli bodo v deželi, ki sem jo dal svojemu služabniku Jakobu in v kateri so živeli njihovi predniki.+ Vso večnost bodo živeli v njej+ – oni in njihovi otroci* in otroci njihovih otrok.+ Moj služabnik David pa bo njihov voditelj vso večnost.+
26 Z njimi bom sklenil zavezo miru;+ trajno zavezo bom sklenil z njimi. Utrdil jih bom v njihovi deželi in povzročil, da jih bo veliko.+ Sredi njih bom postavil svoje svetišče za vso večnost. 27 Moj šotor* bo med* njimi in jaz bom njihov Bog, oni pa bodo moje ljudstvo.+ 28 Ko bo moje svetišče vso večnost stalo sredi njih, bodo narodi morali spoznati, da sem Izraelce posvetil jaz, Jehova.«‘«+