Jeremija

34 Ko so se babilonski kralj Nebukadnezar*, vsa njegova vojska, vsa kraljestva na zemlji, ki so bila pod njegovo oblastjo, in vsa ljudstva bojevala proti Jeruzalemu in proti vsem okoliškim mestom,+ je Jeremija od Jehova dobil naslednje sporočilo:

2 »Jaz, Jehova, Izraelov Bog, pravim takole: ‚Pojdi k Judovemu kralju Zedekíju+ in mu reci: »Jehova govori: ‚To mesto bom izročil v roke babilonskemu kralju in on ga bo požgal.+ 3 Ne boš mu ubežal, ampak te bodo ujeli in izročili njemu.+ Z babilonskim kraljem se bosta gledala in govorila iz oči v oči. Odpeljan boš v Babilon.‘+ 4 Toda, Judov kralj Zedekíja, poslušaj naslednje Jehovovo sporočilo: ‚Jehova pravi glede tebe: »Ne boš umrl v vojni*. 5 Umrl boš v miru.+ In ko te bodo pokopali, bodo v tvojo čast zažigali dišave, kot so jih zažigali v čast tvojim prednikom, kraljem, ki so bili pred teboj. Za teboj bodo žalovali z besedami: ‚Ojoj, gospodar!‘ To se bo zgodilo, ker sem to rekel jaz, Jehova.«‘«‘«

6 Prerok Jeremija je vse to povedal Judovemu kralju Zedekíju v Jeruzalemu. 7 Vojska babilonskega kralja se je takrat bojevala proti Jeruzalemu in proti preostalim mestom na Judovem+ – proti Lahíšu+ in proti Azéki.+ Edino ti utrjeni mesti od vseh mest na Judovem še nista bili zavzeti.

8 Jeremija je od Jehova dobil naslednje sporočilo, potem ko je kralj Zedekíja sklenil zavezo z vsem ljudstvom v Jeruzalemu, da se osvobodi sužnje.+ 9 Vsak je moral izpustiti na svobodo svoje hebrejske sužnje, moške in ženske, tako da noben Jud ne bi imel za sužnja svojega rojaka. 10 Vsi vodilni možje in vse ljudstvo so ubogali, saj so se zavezali, da bodo izpustili na svobodo vsak svojega sužnja in svojo sužnjo in da jih ne bodo več imeli za sužnje. Ubogali so in jih izpustili. 11 Toda pozneje so izpuščene sužnje pripeljali nazaj in jih prisilili, da jim spet sužnjujejo. 12 Zato je Jeremija od Jehova dobil sporočilo. Jehova mu je rekel:

13 »Jaz, Jehova, Izraelov Bog, govorim takole: ‚Tisti dan, ko sem vaše prednike odpeljal iz Egipta, iz dežele, v kateri so bili sužnji,+ sem z njimi sklenil zavezo+ z besedami: 14 »V sedmem letu naj vsak osvobodi svojega rojaka, ki se mu je prodal za sužnja in mu služil šest let. Naj ga osvobodi.«+ Toda vaši predniki me niso poslušali niti ubogali. 15 Vi pa ste se pred nedavnim odločili ravnati drugače in ste naredili, kar je prav v mojih očeh, ko ste osvobodili svoje rojake. Vpričo mene ste sklenili zavezo v hiši, ki nosi moje ime. 16 Ampak potem ste si premislili in ste vsak svojega sužnja in svojo sužnjo, ki ste jih prej izpustili, da gredo, kamor želijo, pripeljali nazaj in jih prisilili, da vam spet sužnjujejo. S tem ste oskrunili moje ime.‘+

17 Zato jaz, Jehova, pravim takole: ‚Niste me ubogali – niste osvobodili vsak svojega brata in svojega rojaka.+ Zato bom zdaj jaz osvobodil vas, tako da vas bom prepustil meču, kugi* in lakoti,‘+ govorim jaz, Jehova. ‚Naredil bom, da se bodo ob pogledu na vas zgrozili ljudje iz vseh kraljestev na zemlji.+ 18 Može, ki so prelomili mojo zavezo s tem, da niso izpolnili besed zaveze, ki so jo sklenili vpričo mene, ko so razsekali tele na dvoje in šli med tema polovicama,+ 19 namreč judovske in jeruzalemske vodilne može, dvorjane, duhovnike in vse druge, ki so šli med polovicama teleta, 20 bom izročil v roke njihovim sovražnikom in tistim, ki jih hočejo ubiti. Z njihovimi trupli se bodo hranile ptice in zveri.+ 21 Judovega kralja Zedekíja in njegove dostojanstvenike bom izročil njihovim sovražnikom, tistim, ki jih hočejo ubiti, in vojaškim četam babilonskega kralja,+ ki se umikajo od vas.‘+

22 ‚Glejte, izdal bom ukaz,‘ govorim jaz, Jehova, ‚in jih pripeljal nazaj nad to mesto. Napadli ga bodo, zavzeli in požgali.+ Mesta na Judovem bom spremenil v nenaseljeno puščavo.‘«+