Apostolska dela
26 Agrípa+ je Pavlu rekel: »Dovoljeno ti je, da se zagovarjaš.« Pavel je iztegnil roko in začel svoj zagovor:
2 »Kralj Agrípa, vesel sem, da se lahko danes prav pred teboj zagovarjam glede obtožb, ki jih imajo Judje proti meni,+ 3 še posebej zato, ker zelo dobro poznaš vse običaje in spore med Judi. Zato te prosim, da me potrpežljivo poslušaš.
4 Mnogi Judje vedo, kako sem že od otroštva živel med svojimi rojaki, tudi Jeruzalemčani.+ 5 Vsi, ki me poznajo že od prej, ti lahko povedo, če hočejo, da sem bil farizej,+ da sem torej živel skladno s pogledi najstrožje ločine naše vere.+ 6 Zdaj pa se mi sodi zaradi mojega upanja v izpolnitev obljube, ki jo je Bog dal našim praočetom.+ 7 Tudi naših 12 rodov upa, da bo videlo izpolnitev te obljube, ker noč in dan zavzeto služijo Bogu. Zdaj pa me, o kralj, Judje tožijo ravno zaradi tega upanja.+
8 Zakaj se vam zdi neverjetno, da bi Bog obujal mrtve? 9 Jaz osebno sem bil nekoč prepričan, da moram z vsemi sredstvi nasprotovati Jezusu Nazaréčanu*. 10 Prav to sem tudi delal v Jeruzalemu. Mnogo učencev* sem spravil za zapahe,+ ker sem za to dobil pooblastilo od višjih duhovnikov.+ In ko se je odločalo o njihovi usmrtitvi, sem za to dal svoj glas. 11 Poleg tega sem hodil po sinagogah in jih s kaznovanjem skušal prisiliti, da bi se odrekli svoji veri. Nanje sem bil tako zelo besen, da sem jih preganjal še v drugih mestih.
12 S tem namenom sem ob neki priložnosti potoval v Damask. Tja sem šel s pooblastilom in po naročilu višjih duhovnikov. 13 Opoldne sem na poti, o kralj, videl svetlobo, ki je bila svetlejša od sončne. Švignila je z neba in obsijala mene in tiste, ki so potovali z menoj.+ 14 In ko smo vsi popadali po tleh, sem zaslišal glas, ki mi je po hebrejsko rekel: ‚Savel, Savel, zakaj me preganjaš? Če brcaš proti ostnu*, se lahko poškoduješ.‘ 15 Jaz pa sem vprašal: ‚Gospod, kdo si?‘ Gospod je odgovoril: ‚Jaz sem Jezus, ki ga ti preganjaš. 16 Zdaj pa vstani, postavi se na noge. Prikazal sem se ti, ker sem te izbral za svojega služabnika in za pričo. Oznanjal boš to, kar si že videl o meni, in to, kar ti bom še dal videti.+ 17 Reševal te bom pred Judi in pred drugimi narodi, h katerim te pošiljam.+ 18 Pošiljam te, da jim odpreš oči,+ da jih iz teme+ vodiš k svetlobi+ in izpod oblasti Satana+ k Bogu. Tako jim bodo lahko po veri vame odpuščeni grehi+ in bodo prejeli dediščino skupaj z drugimi posvečenimi.‘
19 Kralj Agrípa, sporočilo, ki sem ga prejel v videnju iz nebes, sem ubogal. 20 Zato sem šel ljudem oznanjat, naj se pokesajo in častijo Boga ter svoje kesanje pokažejo z dejanji.+ To sporočilo sem oznanil najprej v Damasku,+ nato pa še v Jeruzalemu+ in po vsej Judeji pa tudi med drugimi narodi. 21 Zaradi tega so me Judje v templju zgrabili in me skušali ubiti.+ 22 Toda Bog mi je pomagal, zato še danes pričujem vsem, pa naj so na pomembnem položaju ali niso. Ne govorim nič drugega kot to, kar je bilo že v Preroških spisih in v Mojzesovih spisih napovedano, da se bo zgodilo,+ 23 namreč da bo moral Kristus trpeti+ in da bo kot prvi obujeni od mrtvih+ oznanjal luč Judom in drugim narodom.«+
24 Ko se je Pavel tako zagovarjal, je Fest glasno rekel: »Pavel, ti si nor! Od vsega preučevanja se ti je zmešalo!« 25 Toda Pavel je rekel: »Nisem nor, velespoštovani Fest. Stvari, o katerih govorim, so resnica in imajo smisel. 26 Kralju lahko o teh stvareh govorim brez vsakih zadržkov, saj jih res dobro pozna. Prepričan sem, da mu ni ušla niti ena od teh stvari, saj se niso zgodile v kakšnem zakotju.+ 27 Kralj Agrípa, ali verjameš to, kar so napisali preroki? Jaz vem, da verjameš.« 28 Takrat je Agrípa Pavlu rekel: »Še malo, pa bi me pregovoril, da bi postal kristjan.« 29 Pavel je nato rekel: »Boga prosim, da bi prej ali slej ti in tudi vsi drugi, ki me danes poslušajo, postali kristjani, kot sem jaz – le da bi bili brez teh verig.«
30 Zatem je kralj Agrípa vstal in prav tako upravitelj Fest, Bereníka in možje, ki so sedeli poleg njih. 31 Ko so odhajali, so se med seboj pogovarjali: »Ta človek ne dela nič takega, za kar bi si zaslužil smrt ali ječo.«+ 32 Agrípa je takrat Festu rekel: »Tega človeka bi se lahko izpustilo, če ne bi prosil, da njegov primer obravnava cesar.«+