Izaija
37 Ko je kralj Ezekíja to slišal, si je raztrgal oblačila, si nadel raševino* in odšel v Jehovovo hišo.+ 2 Nato je Eljakímu, ki je bil oskrbnik palače, tajniku Šébnu in vodilnim duhovnikom naročil, naj si nadenejo raševino* in gredo k preroku Izaiju,+ Amózovemu sinu. 3 Izaiju so rekli: »Ezekíja pravi: ‚Danes je dan stiske, grajanja* in sramote, saj smo kakor ženska, ki je tik pred porodom, vendar nima moči, da bi rodila.+ 4 Morda bo tvoj Bog Jehova pozoren na besede glavnega točaja*, ki ga je njegov gospod, asirski kralj, poslal, da bi zasmehoval živega Boga.+ Morda ga bo tvoj Bog Jehova poklical na odgovornost zaradi izrečenih besed. Zato moli+ za nas, ki smo še ostali tukaj.‘«+
5 Uradniki kralja Ezekíja so torej prišli k Izaiju+ 6 in on jim je rekel: »Svojemu gospodu sporočite: ‚Jehova pravi: »Naj te ne bo strah+ zaradi besed, ki si jih slišal, zaradi besed, s katerimi so me uradniki asirskega kralja+ žalili. 7 Glej, temu kralju bom dal v srce neko misel*. In ko bo slišal novico, se bo vrnil v svojo deželo.+ Poskrbel bom, da bo v svoji deželi usmrčen z mečem.«‘«+
8 Glavni točaj je slišal, da se je asirski kralj s svojo vojsko umaknil od Lahíša. Vrnil se je k njemu in ga našel sredi boja proti Líbni.+ 9 Asirski kralj pa je izvedel, da se proti njemu prihaja bojevat etiopski kralj Tirháka. Ko je to slišal, je k Ezekíju znova poslal sle.+ Naročil jim je: 10 »Judovemu kralju Ezekíju povejte: ‚Naj te tvoj Bog, na katerega se zanašaš, ne preslepi z besedami: »Asirski kralj ne bo dobil Jeruzalema.«+ 11 Glej, sam si slišal, kako so asirski kralji opustošili vse dežele.+ In ti misliš, da se lahko rešiš? 12 Kaj je z narodi, ki so jih moji predniki uničili? Ali so jih njihovi bogovi rešili?+ Kje so Gozánci, Haránci,+ Rézefovci in Édenovci, ki so bili v Telasárju? 13 Kje so kralj Hamáta, kralj Arpáda, kralji mest Sefarvájim,+ Héna in Iva?‘«
14 Ezekíja je vzel pisma iz rok slov in jih prebral. Nato je odšel gor v Jehovovo hišo in jih* razgrnil pred Jehovom.+ 15 Začel je moliti k Jehovu:+ 16 »O Jehova nad vojskami,+ Izraelov Bog, ki sediš na prestolu nad* kerubi! Edino ti si pravi Bog vseh narodov* sveta, ti si naredil nebo in zemljo. 17 Jehova, nagni svoje uho in poslušaj!+ Jehova, odpri svoje oči in poglej!+ Prisluhni sporočilu, ki ga je Senaheríb poslal, da bi zasmehoval tebe, živega Boga.+ 18 Jehova, res je, asirski kralji so opustošili vse dežele+ pa tudi svojo deželo. 19 Njihove bogove so vrgli v ogenj.+ Uničili so jih lahko, ker niso bili bogovi, ampak izdelek človeških rok+ iz lesa in kamenja. 20 Toda zdaj, o naš Bog Jehova, reši nas iz njegovih rok. Tako bodo, o Jehova, vsi narodi* sveta spoznali, da si edino ti Bog.«+
21 Amózov sin Izaija je nato Ezekíju sporočil: »Izraelov Bog Jehova pravi: ‚Ker si molil k meni glede asirskega kralja Senaheríba,+ 22 jaz, Jehova, proti njemu razglašam naslednje:
»Zaničuje te, posmehuje se ti devica, síonska hči.
Nad teboj zmajuje z glavo jeruzalemska hči.
Nad kom povzdiguješ svoj glas?+
In na koga gledaš zviška?
Na Svetega Izraelovega!+
24 Po svojih služabnikih zasmehuješ mene, Jehova,+ in govoriš:
‚S svojimi številnimi bojnimi vozovi
se bom povzpel na vrhove gora,+
v najbolj oddaljene predele Libanona.
Posekal bom njegove visoke cedre, njegova najboljša brinova* drevesa.
Prišel bom v njegova najvišja zatočišča, v njegove goste gozdove.
26 Ali nisi slišal, kaj je bilo odločeno* že dolgo nazaj?
Ti boš utrjena mesta spremenil v kupe ruševin.+
27 Njihovi prebivalci bodo nemočni,
prestrašeni bodo in osramočeni.
Postali bodo kakor rastlinje na polju, kakor zelena trava,
kakor trava na strehah, ki jo ožge vzhodni veter.
28 Ampak jaz dobro vem, kdaj sediš, kdaj kam greš, kdaj se vračaš+
in kdaj si besen name;+
29 tvoje besnenje in rjovenje sta namreč prišla do mojih ušes.+
Zato ti bom dal v nos svoj kavelj in med ustnice svojo uzdo+
ter te odvedel nazaj po poti, po kateri si prišel.«
30 Da se bo vse to res zgodilo, ti* dajem naslednje znamenje: letos boste jedli žito, ki bo zraslo samo od sebe*, in tudi drugo leto boste jedli žito, ki bo vzklilo na istem kraju, tretje leto pa boste sejali seme in želi, zasajali vinograde in jedli njihov sad.+ 31 Tisti iz Judovega ljudstva, ki bodo preživeli, ki bodo preostali,+ bodo poganjali korenine in rojevali sad. 32 Preostanek bo namreč prišel iz Jeruzalema in preživeli z gore Síon.+ To bom v svoji gorečnosti naredil jaz, Jehova nad vojskami.+
33 Zato jaz, Jehova, glede asirskega kralja pravim:+
»Ne bo prišel v to mesto+
niti ne bo proti njemu izstrelil puščice,
ne bo se mu približal s ščitom
niti ne bo za napad nanj naredil oblegovalnega nasipa.+
34 Vrnil se bo po isti poti, po kateri je prišel,
v to mesto pa ne bo vstopil,« govorim jaz, Jehova.
36 Takrat je prišel Jehovov angel in v asirskem taboru pobil 185.000 vojakov. Tisti, ki so zgodaj zjutraj vstali, so povsod videli sama trupla.+ 37 Zato je asirski kralj Senaheríb odšel in se vrnil v Nínive+ ter tam ostal.+ 38 Ko pa se je nekega dne klanjal v templju svojega boga Nisróha, sta ga njegova sinova Adraméleh in Sarézer ubila z mečem+ in nato pobegnila v araratsko+ deželo. Za njim je zakraljeval njegov sin Asarhadón.+