Jeremija
Potem bi dan in noč jokal
za pobitimi iz mojega ljudstva.
2 O da bi vedel za prenočišče v pustinji!
3 Njihov jezik je napet kakor lok, pripravljen, da izstreli laži.
V deželi vlada laž, ne pa zvestoba.+
»Spuščajo se v eno hudobijo za drugo,
za mene pa se ne zmenijo,«+ govori Jehova.
4 »Vsak naj se pazi svojega bližnjega,
ne zaupajte niti svojemu bratu!
5 Vsak goljufa svojega bližnjega,
nihče ne govori resnice.
Svoj jezik so naučili lagati.+
Krivice počenjajo do onemoglosti.
6 Ti živiš obkrožen z lažmi.
Zaradi svojih laži me niso hoteli poznati,« govori Jehova.
7 Zato Jehova nad vojskami govori:
»Talil jih bom in preiskal.+
Kaj drugega naj naredim s svojo hčerjo, s svojim ljudstvom?
8 Njihov jezik je smrtonosna puščica, z njim zavajajo.
Človek z usti govori svojemu bližnjemu o miru,
v svojem srcu pa mu pripravlja zasedo.«
9 »Ali naj jih ne pokličem na odgovornost zaradi tega?« govori Jehova.
»Ali naj se ne maščujem takšnemu narodu?+
10 Jokal bom in žaloval zaradi gora,
žalostinko bom pel zaradi pašnikov v pustinji.
Vse je požgano in tam nihče ne hodi.
Živine ni več slišati.
Ptice in druge živali so pobegnile, ni jih več.+
11 Jeruzalem bom spremenil v kupe kamenja,+ v brlog šakalov.+
Mesta na Judovem bom spremenil v puste, nenaseljene kraje.+
12 Kdo je dovolj moder, da to razume?
Komu sem jaz, Jehova, govoril, da to oznani?
Zakaj je bila dežela uničena?
Zakaj je požgana kot pustinja,
tako da tam nihče ne hodi?«
13 Jehova je odgovoril: »Zato ker so zavrgli moj zakon*, ki sem jim ga dal. Niso se ravnali po njem in niso me ubogali, 14 ampak so trmasto sledili svojemu srcu+ in so častili Baalove podobe, kot so jih naučili njihovi očetje.+ 15 Zato jaz, Jehova nad vojskami, Izraelov Bog, govorim: ‚Temu ljudstvu bom dal jesti pelin in piti zastrupljeno vodo.+ 16 Razkropil jih bom med narode, ki jih ne oni ne njihovi očetje niso poznali.+ In za njimi bom poslal meč, dokler jih ne bom iztrebil.‘+
17 Jaz, Jehova nad vojskami, govorim:
18 Naj pohitijo in nam zapojejo žalostinko,
tako da bodo iz naših oči tekle solze
in bo z naših vek kapljala voda.+
19 S Síona se sliši žalostinka:+
»Kako zelo smo opustošeni!
Kako veliko sramoto smo doživeli!
Morali smo zapustiti svojo deželo, porušili so naše domove.«+
20 Ženske, poslušajte, kaj govorim jaz, Jehova,
naj vaše uho sprejme besedo iz mojih ust.
Učite svoje hčere to žalno pesem,
druga drugo učite to žalostinko.+
21 Smrt je namreč prilezla skozi naša okna,
prišla je v naše utrjene stolpe,
da bi pobrala otroke z ulic
in mladeniče s trgov.‘+
22 Reci: ‚Jehova govori:
»Človeška trupla bodo ležala kakor gnoj na polju,
kakor žito, ki ga je žanjec pravkar požel,
in nikogar ne bo, da bi jih pobral.«‘«+
23 Jehova pravi:
»Moder človek naj se ne hvali s svojo modrostjo,+
mogočen človek naj se ne hvali s svojo mogočnostjo
in bogat človek naj se ne hvali s svojim bogastvom.«+
24 »Ampak če se že kdo hvali, naj se hvali s tem,
da me dobro pozna in da ve,
da sem jaz Jehova,+ ki na zemlji ravnam v skladu z vdano ljubeznijo, pravico in pravičnostjo,+
saj mi je to v veselje,«+ govori Jehova.
25 »Glej, prihajajo dnevi,« govori Jehova, »ko bom poklical na odgovornost vse obrezane, ki pa so dejansko neobrezani:+ 26 Egipčane,+ Judovce,+ Edómce,+ Amónce,+ Moábce+ in vse tiste, ki imajo ostrižena senca in živijo v pustinji.+ Vsi ti narodi in vsi Izraelovi potomci imajo namreč neobrezano* srce.«+