Evangelij po Mateju

8 Ko je Jezus prišel z gore, so šle za njim množice ljudi. 2 K njemu je pristopil gobavec, se mu priklonil in rekel: »Gospod, vem, da me lahko ozdraviš*, če le hočeš.«+ 3 Jezus je iztegnil roko, se ga dotaknil in rekel: »Hočem! Bodi ozdravljen*.«+ In v hipu je bil ozdravljen gobavosti.+ 4 Nato mu je Jezus rekel: »Glej, da tega ne boš nikomur povedal,+ ampak se pojdi pokazat duhovniku+ in opravi daritev, ki jo je predpisal Mojzes,+ kot dokaz, da si ozdravljen*.«

5 Ko je Jezus prispel v Kafarnáum, je k njemu prišel neki stotnik in ga prosil:+ 6 »Gospod, moj služabnik leži doma paraliziran in hudo trpi.« 7 Jezus mu je rekel: »Ko bom prišel tja, ga bom ozdravil.« 8 Stotnik je odgovoril: »Gospod, ne zaslužim si, da prideš pod mojo streho, ampak samo reci eno besedo in moj služabnik bo ozdravljen. 9 Tudi sam imam namreč nadrejene. Imam pa tudi vojake, ki so mi podrejeni. Pa rečem temu ‚Pojdi!‘ in gre, pa drugemu ‚Pridi!‘ in pride, pa svojemu sužnju ‚Naredi to!‘ in naredi.« 10 Ko je Jezus to slišal, se je začudil in je tem, ki so šli za njim, rekel: »Verjemite mi, da še pri nikomer v Izraelu nisem našel tolikšne vere.+ 11 Toda povem vam, da jih bo veliko prišlo z vzhoda in zahoda ter bodo v nebeškem Kraljestvu za mizo+ skupaj z Abrahamom, Izakom in Jakobom, 12 medtem ko bodo sinovi Kraljestva vrženi ven v temo. Tam bodo jokali in škripali z zobmi.«+ 13 Jezus je nato stotniku rekel: »Vrni se domov. Ker si pokazal vero, naj se zgodi, kar si prosil.«+ In služabnik je bil še tisti trenutek ozdravljen.+

14 Ko je Jezus vstopil k Petru v hišo, je videl, da njegova tašča+ leži v postelji in ima vročino.+ 15 Zato se je dotaknil njene roke+ in vročina jo je minila. Nato je vstala in mu začela streči. 16 Ko se je zvečerilo, so ljudje k njemu pripeljali veliko takih, ki so bili obsedeni od demonov. In on je s preprostim ukazom izganjal duhove ter ozdravil vse, ki so trpeli. 17 S tem se je izpolnilo to, kar je bilo rečeno po preroku Izaiju: »On sam nam je odvzel bolezni in odnesel bolečine.«+

18 Ko je Jezus okoli sebe zagledal množico, je učencem naročil, naj odplujejo z njim na drugo stran jezera.+ 19 K njemu pa je pristopil neki pismouk in mu rekel: »Učitelj, za teboj bom šel, kamor koli boš šel ti.«+ 20 Toda Jezus mu je rekel: »Lisice imajo brloge in ptice gnezda, Sin človekov pa nima kam položiti glave.«+ 21 Nato mu je neki učenec rekel: »Gospod, dovoli mi, da prej pokopljem očeta.«+ 22 Jezus pa mu je rekel: »Hodi za menoj in pusti, naj mrtvi pokopavajo svoje mrtve.«+

23 Jezus je stopil v čoln in njegovi učenci so šli z njim.+ 24 Nenadoma je nad jezerom nastala huda nevihta, tako huda, da so čoln zalivali valovi. Jezus pa je spal.+ 25 Učenci so šli k njemu, ga zbudili in rekli: »Gospod, reši nas, saj bomo umrli!« 26 On pa jih je vprašal: »Zakaj se tako bojite? Kje je vaša vera?«+ Nato je vstal, zapretil vetrovom in jezeru in vse se je popolnoma umirilo.+ 27 Učenci so se začudili in rekli: »Kdo je ta človek? Celo vetrovi in jezero ga ubogajo!«

28 Ko je prišel na drugo stran, v deželo Gadarčanov, sta mu od grobov prišla naproti moška, ki sta bila obsedena od demonov.+ Bila sta neobičajno divja, tako da si po tej poti nihče ni upal mimo. 29 Zavpila sta: »Kaj hočeš od nas, Božji Sin?+ Ali si nas prišel predčasno mučit?«+ 30 Daleč od njiju pa se je pasla velika čreda svinj.+ 31 In demoni so ga začeli prositi: »Če nas boš izgnal, nas pošlji v čredo svinj.«+ 32 Rekel jim je: »Pojdite!« Ko je to rekel, so demoni prišli iz tistih dveh moških in šli v svinje. In vsa čreda se je pognala čez rob prepada v jezero in je v vodi utonila. 33 Pastirji pa so od tam zbežali v mesto in poročali o vsem, tudi o moških, ki sta bila obsedena od demonov. 34 In vse mesto je šlo Jezusu naproti. Ko so ga zagledali, so ga rotili, naj odide iz njihove dežele.+