Prva Mojzesova knjiga
33 Ko je Jakob videl, da proti njemu prihaja Ezav s svojimi 400 možmi,+ je Leji, Raheli in služabnicama rekel, naj vsaka vzame svoje otroke.+ 2 Služabnici in njune otroke je postavil spredaj,+ za njimi Lejo in njene otroke,+ zadaj pa Rahelo+ z Jožefom. 3 Sam je šel pred njimi in se, medtem ko je hodil proti svojemu bratu, sedemkrat priklonil do tal.
4 Ezav pa mu je pritekel naproti, ga objel in poljubil in oba sta planila v jok. 5 Ko je pogledal naokrog in videl ženske in otroke, je vprašal: »Kdo so ti, ki so s teboj?« Jakob je odgovoril: »Otroci, ki jih je Bog naklonil meni, tvojemu služabniku.«+ 6 Nato sta pristopili služabnici s svojimi otroki in se priklonili, 7 pristopili so tudi Leja in njeni otroci ter se priklonili, nazadnje sta pristopila še Jožef in Rahela ter se priklonila.+
8 Ezav je vprašal: »Zakaj si poslal vso tisto karavano, ki sem jo srečal?«+ Jakob mu je odgovoril: »Da bi si pridobil tvojo naklonjenost, moj gospod.«+ 9 Nato je Ezav rekel: »Vsega imam v obilju, moj brat.+ Obdrži, kar je tvoje.« 10 Toda Jakob je rekel: »Prosim, ne zavrni mojega darila. Če sem si pridobil tvojo naklonjenost, ga sprejmi, saj sem ti ga prinesel, da bi te lahko videl. Ko sem zagledal tvoj obraz, je bilo tako, kot da bi videl Božji obraz, ker si me z veseljem sprejel.+ 11 Vzemi, prosim, darilo*, ki ti ga dajem,+ saj mi je bil Bog naklonjen in imam vse, kar potrebujem.«+ Jakob ga je še naprej nagovarjal, tako da je na koncu sprejel darilo.
12 Potem je Ezav rekel: »Pojdiva naprej in naj ti jaz kažem pot.« 13 Jakob pa mu je odgovoril: »Moj gospod, ti veš, da so otroci šibkejši+ in da moram skrbeti tudi za ovce in krave, ki dojijo svoje mladiče. Če bi živali samo en dan prehitro gnali, bi poginila vsa čreda. 14 Moj gospod, pojdi, prosim, pred menoj, svojim služabnikom, jaz pa bom počasi nadaljeval pot, kolikor bo pač zmogla živina in kolikor bodo zmogli otroci, dokler ne pridem k tebi v Seír.«+ 15 Ezav mu je rekel: »Potem pa mi, prosim, dovoli, da pustim pri tebi nekaj svojih ljudi.« On pa je rekel: »Ni treba. Samo da si pridobim tvojo naklonjenost, moj gospod.« 16 Tako se je Ezav tistega dne odpravil nazaj v Seír.
17 Jakob je šel naprej v Sukót+ in si tam zgradil hišo, živini pa je naredil staje. Zato je tisti kraj poimenoval Sukót*.
18 Jakob je na svojem potovanju iz Padán Aráma+ varno prišel do mesta Síhem+ v kánaanski deželi+ in se v bližini mesta utaboril. 19 Tam je od sinov Hamórja, Síhemovega očeta, za 100 kesit* kupil kos zemljišča in si razpel šotor.+ 20 Tam je tudi postavil oltar in ga poimenoval »Bog, Izraelov Bog«.+