Prva Samuelova knjiga

25 Čez čas je Samuel+ umrl. Vsi Izraelci so se zbrali, da bi žalovali za njim in ga pokopali na njegovem domu v Rámi.+ Zatem je David odšel v paránsko pustinjo.

2 V Maónu+ je živel moški, ki je imel v Karmélu*+ svoje črede. Bil je zelo bogat in je imel 3000 ovc in 1000 koz. V tistem času je v Karmélu strigel svoje ovce. 3 Ime mu je bilo Nabál+ in bil je Kalebovec.+ Njegovi ženi je bilo ime Abigájila.+ Bila je preudarna in lepa, on pa je bil grob in zloben.+ 4 David je v pustinji slišal, da Nabál striže ovce. 5 Zato je k njemu poslal deset svojih mož. Naročil jim je: »Pojdite gor v Karmél. Ko pridete k Nabálu, ga v mojem imenu vprašajte, kako mu gre. 6 Nato mu recite: ‚Želim ti veliko let! Naj gre dobro* tebi, tvoji hiši in vsemu, kar imaš. 7 Slišal sem, da strižeš ovce. Ko so bili tvoji pastirji z nami, jim nismo naredili nič hudega+ in ves čas, ko so bili v Karmélu, jim ni nič izginilo. 8 Le vprašaj svoje može in ti bodo povedali. Prosim, prijazno sprejmi moje može, saj smo prišli, ko je čas veselja*. Prosim te, da daš nam, svojim služabnikom in svojemu sinu* Davidu, to, kar lahko pogrešaš.‘«+

9 Davidovi možje so torej šli k Nabálu in mu v Davidovem imenu vse to povedali. Ko so nehali govoriti, 10 jim je Nabál odgovoril: »Kdo je David, kdo je ta Jésejev sin? Danes veliko služabnikov pobegne svojim gospodarjem.+ 11 Ali naj svoj kruh, vodo in meso živali, ki sem jih zaklal za svoje strižce, dam ljudem, ki so prišli kdove od kod?«

12 Davidovi možje so se vrnili k Davidu in mu povedali vse, kar je Nabál rekel. 13 David je možem takoj naročil: »Pripašite si vsak svoj meč!«+ Pripasali so si torej vsak svoj meč in tudi David si ga je pripasal. Z Davidom je odšlo kakih 400 mož, 200 pa jih je ostalo pri prtljagi.

14 Medtem je eden od služabnikov sporočil Nabálovi ženi Abigájili: »Glej, David je iz pustinje poslal sle z dobrimi željami za našega gospodarja, on pa je vpil nanje in jih ozmerjal.+ 15 Ti možje so bili z nami zelo dobri. Nikoli nam niso naredili nič hudega in ves čas, ko smo bili skupaj z njimi na polju, nam ni nič izginilo.+ 16 Ves čas, ko smo bili z njimi in pasli čredo, so bili kakor zaščitni zid okoli nas, podnevi in ponoči. 17 Zdaj pa razmisli, kaj boš naredila, saj ni dvoma, da našemu gospodarju, njegovi družini in vsem nam grozi nesreča.+ Naš gospodar pa je takšen ničvrednež,+ da se z njim ne da govoriti.«

18 Abigájila+ je zato hitro vzela 200 hlebcev kruha, dva velika vrča vina, pet pripravljenih ovc, pet meric* praženega zrnja, 100 rozinovih hlebčkov* in 200 figovih hlebčkov* ter vse to naložila na osle.+ 19 Nato je svojim služabnikom naročila: »Pojdite pred menoj, jaz pa bom šla za vami.« Toda svojemu možu Nabálu ni o tem nič povedala.

20 Medtem ko se je Abigájila na oslu spuščala z gore, so David in njegovi možje ravno prihajali dol z nasprotne strani, vendar je niso opazili, ker jo je gora zakrivala. Nato so se srečali. 21 David je predtem govoril: »Temu človeku sem zaman varoval imetje v pustinji. Niti ena od njegovih stvari ni izginila,+ zdaj pa mi dobro vrača s hudim.+ 22 Naj Bog strogo kaznuje moje sovražnike,* če bom dovolil, da bo v Nabálovi hiši do jutra ostal živ en sam moški*!«

23 Ko je Abigájila zagledala Davida, se je hitro spustila z osla, pokleknila pred Davida in se priklonila do tal. 24 Potem je padla k njegovim nogam in rekla: »Moj gospod, krivdo za to, kar se je zgodilo, pripiši meni! Dovoli meni, svoji služabnici, govoriti! Prosim, prisluhni mi! 25 Moj gospod, prosim, ne oziraj se na tega ničvrednega Nabála,+ saj je res takšen, kot mu je ime. Nabál* mu je ime in res je nespameten. Jaz pa, tvoja služabnica, nisem videla mož, ki si jih poslal. 26 In zdaj, moj gospod, Jehova je tisti, ki te hoče zadržati+ pred tem, da bi si nakopal krivdo za prelito kri+ in se sam maščeval*. Pri Jehovu, živem Bogu, in pri tebi prisežem, da je tako. Naj tvoji sovražniki in tisti, ki ti želijo hudo, postanejo kot Nabál! 27 Moj gospod, to darilo*,+ ki sem ti ga prinesla, naj dobijo tvoji možje.+ 28 Prosim, moj gospod, oprosti mi moj prestopek. Jehova bo namreč gotovo poskrbel, da bo tvoja hiša* trajala,+ ker bojuješ Jehovove vojne+ in ker vse svoje življenje nisi naredil nič zlobnega.+ 29 Moj gospod, ko te bo kdo zasledoval in te skušal ubiti, bo tvoj Bog Jehova tvoje življenje zavil in spravil na varno v mošnjiček življenja, toda življenje tvojih sovražnikov bo zalučal stran, kakor se zalučajo kamni s pračo. 30 Ko bo Jehova zate, moj gospod, naredil vse dobro, kar ti je obljubil, in te postavil za voditelja nad Izraelom,+ 31 si ne boš očital in ne boš obžaloval v svojem srcu, ker bi prelil kri brez vzroka in se maščeval*.+ Moj gospod, ko ti bo Jehova naredil dobro, se spomni mene, svoje služabnice!«

32 David je Abigájili rekel: »Naj bo hvaljen Izraelov Bog Jehova, ki te je danes poslal meni naproti! 33 Hvaljena naj bo tvoja modra presoja! Naj te Bog blagoslovi, ker si me danes zadržala pred tem, da bi si nakopal krivdo za prelito kri+ in se sam maščeval*! 34 Prisežem pri Jehovu, živem Izraelovem Bogu, ki me je zadržal pred tem, da bi ti kaj naredil:+ če mi ne bi prišla hitro naproti,+ ne bi do jutra v Nabálovi hiši ostal živ niti en moški*.«+ 35 Nato je David sprejel, kar mu je prinesla, in ji rekel: »Vrni se v miru na svoj dom. Prisluhnil sem ti in uslišal bom tvojo prošnjo.«

36 Ko se je Abigájila vrnila k Nabálu, je v svoji hiši imel pravo kraljevsko pojedino. Nabál* je bil dobre volje in zelo zelo pijan. Abigájila mu do jutranjega svita ni nič povedala. 37 Ko pa se je zjutraj streznil, mu je povedala, kaj se je zgodilo. Srce mu je omrtvelo in bil je kot okamenel. 38 Kakih deset dni pozneje je Jehova povzročil, da je Nabál umrl.

39 Ko je David slišal za Nabálovo smrt, je rekel: »Hvaljen naj bo Jehova! Jehova me je branil,+ potem ko me je Nabál osramotil,+ in me je zadržal pred tem, da bi naredil kaj slabega.+ Nabálu je povrnil njegovo hudobnost.« Nato je David Abigájili poslal sporočilo, s katerim jo je zasnubil. 40 Davidovi služabniki so torej prišli v Karmél k Abigájili in ji rekli: »David nas pošilja k tebi, ker bi te rad imel za ženo.« 41 Takoj je pokleknila, se priklonila do tal in rekla: »Recite mojemu gospodu: ‚Tvoja služabnica sem. Pripravljena sem umivati noge+ služabnikom svojega gospoda.‘« 42 Abigájila+ se je nato hitro odpravila in odjezdila na oslu. Spremljalo jo je pet njenih služabnic, ki so hodile za njo. Odšla je torej s sli in postala Davidova žena.

43 David se je že prej poročil z Ahinóam+ iz Jezreéla+ in tako sta obe bili njegovi ženi.+

44 Savel pa je svojo hčer Mihálo,+ Davidovo ženo, dal Lájiševemu sinu Paltíju+ iz Galíma.