Prva knjiga kraljev

22 Tri leta ni bilo nobene vojne med Sirijo in Izraelom. 2 V tretjem letu pa je Judov kralj Józafat+ prišel k Izraelovemu kralju.+ 3 Izraelov kralj je rekel svojim dvorjanom: »Dobro veste, da Ramót Gileád+ pripada nam. Kljub temu se obotavljamo, da bi si ga vzeli nazaj od sirskega kralja.« 4 Nato je vprašal Józafata: »Ali se boš šel z menoj bojevat za Ramót Gileád?« Józafat mu je odgovoril: »Na tvoji strani sem. Moji vojaki so tvoji vojaki in moji konji so tvoji konji.«+

5 Vendar je Izraelovemu kralju še rekel: »Prosim, najprej vprašaj+ Jehova za nasvet.«+ 6 Tako je Izraelov kralj zbral kakih 400 prerokov in jih vprašal: »Ali naj se grem bojevat za Ramót Gileád ali ne?« Odgovorili so: »Pojdi! Jehova ti bo mesto dal v roke, o kralj!«

7 Józafat je vprašal: »Ali je tu kakšen Jehovov prerok? Vprašajva še njega, kaj govori Bog.«+ 8 Izraelov kralj je Józafatu odgovoril: »Še nekdo je, po katerem lahko vprašava Jehova za nasvet.+ Toda jaz ga sovražim,+ ker glede mene nikoli ne prerokuje nič dobrega, ampak samo slabo.+ To je Jimlájev sin Miha.« Józafat pa je rekel: »Kralj, ne govôri tako.«

9 Izraelov kralj je torej poklical nekega dvorjana in mu naročil: »Hitro pojdi po Jimlájevega sina Miha!«+ 10 Izraelov kralj in Judov kralj Józafat pa sta oblečena v kraljevska oblačila sedela vsak na svojem prestolu na mlatišču pri samaríjskih mestnih vratih. Vsi preroki so bili zbrani pred njima in prerokovali.+ 11 Kenaanájev sin Zedekíja si je naredil železne rogove in rekel: »Jehova pravi: ‚S temi boš bodel* Sirce, dokler jih ne iztrebiš.‘« 12 Tudi vsi drugi preroki so prerokovali enako: »Pojdi v boj za Ramót Gileád. Uspelo ti bo! Jehova ti bo mesto dal v roke, o kralj.«

13 Ko je sel prišel k Mihu, je rekel: »Glej, vsi preroki napovedujejo kralju dobro. Prosim, naj bo tudi tvoje sporočilo takšno. Napovej kralju dobro.«+ 14 Toda Miha je odgovoril: »Pri Jehovu, živem Bogu, prisegam, da bom govoril to, kar mi bo rekel Jehova!« 15 Ko je potem prišel h kralju, ga je kralj vprašal: »Miha, ali naj se gremo bojevat za Ramót Gileád ali ne?« Miha mu je takoj odgovoril: »Pojdi. Uspelo ti bo! Jehova ti bo mesto dal v roke, o kralj.« 16 Nato mu je kralj rekel: »Kolikokrat naj še zahtevam od tebe, da prisežeš, da mi boš v Jehovovem imenu govoril samo resnico?« 17 Miha mu je odgovoril: »Vse Izraelce vidim razkropljene po gorah+ kot ovce brez pastirja. Jehova je rekel: ‚Nimajo več gospodarja. Naj se vsak od njih v miru vrne domov.‘«

18 Izraelov kralj je rekel Józafatu: »Ali ti nisem rekel, da ne bo glede mene prerokoval nič dobrega, ampak samo slabo?«+

19 Miha je potem rekel: »Zato poslušaj Jehovovo sporočilo: Videl sem Jehova sedeti na njegovem prestolu+ in vso nebeško vojsko stati ob njem na njegovi desni in na njegovi levi.+ 20 Jehova je nato vprašal: ‚Kdo bo zavedel Ahába, da bo šel v Ramót Gileád in da bo tam umrl?‘ En angel je rekel eno, drug pa drugo. 21 Potem je neki angel*+ stopil naprej, se postavil pred Jehova in rekel: ‚Jaz ga bom zavedel.‘ Jehova ga je vprašal: ‚Kako boš to naredil?‘ 22 Odgovoril mu je: ‚Šel bom in povzročil, da bodo vsi njegovi preroki govorili laži*.‘+ On pa mu je rekel: ‚Zavedel ga boš, zagotovo ti bo uspelo. Pojdi in naredi tako!‘ 23 Jehova je torej povzročil, da vsi ti tvoji preroki govorijo laži,*+ ampak Jehova ti pravzaprav naznanja nesrečo.«+

24 Kenaanájev sin Zedekíja je pristopil k Mihu, ga udaril po licu in rekel: »Ali hočeš reči, da je Jehovov duh šel od mene in da zdaj govori s teboj?«+ 25 Miha je odgovoril: »Glej, o tem se boš prepričal tisti dan, ko se boš šel skrit v najbolj notranjo sobo.« 26 Izraelov kralj je nato ukazal: »Primite Miha in ga predajte mestnemu poglavarju Amónu in kraljevemu sinu* Joášu! 27 Recite jima: ‚Kralj pravi: »Zaprita tega človeka v ječo+ in naj se mu daje samo malo kruha in vode, dokler se ne vrnem v miru.«‘« 28 Toda Miha je rekel: »Če se res vrneš v miru, potem Jehova ni govoril po meni.«+ Nato je dodal: »Vsi vi, zapomnite si to!«

29 Tako sta Izraelov kralj in Judov kralj Józafat odšla gor proti Ramót Gileádu.+ 30 Izraelov kralj je Józafatu rekel: »Jaz bom šel v boj preoblečen, ti pa v svojih kraljevskih oblačilih.« Tako se je Izraelov kralj preoblekel, da ga ne bi prepoznali,+ in šel v boj. 31 Sirski kralj pa je 32 poveljnikom svojih bojnih vozov+ zapovedal: »Razen Izraelovega kralja ne napadajte nikogar drugega, ne vojaka ne poveljnika!« 32 Ko so poveljniki bojnih vozov zagledali Józafata, so sami pri sebi rekli: »To je zagotovo Izraelov kralj!« Zato so šli v napad nanj, Józafat pa je začel vpiti na pomoč. 33 Ko so poveljniki bojnih vozov videli, da to ni Izraelov kralj, so mu takoj nehali slediti.

34 Potem pa je neki vojak z lokom naključno izstrelil puščico in zadel Izraelovega kralja skozi enega od stikov na njegovem oklepu. Zato je kralj rekel svojemu vozniku: »Hudo sem ranjen. Obrni voz in me odpelji z bojišča.«+ 35 Ves tisti dan je divjal hud boj in kralja so morali v vozu držati pokonci, da je stal Sircem nasproti. Kri iz njegove rane je tekla na dno voza in zvečer je umrl.+ 36 Ko je sonce zahajalo, se je po taboru razširil ukaz: »Vsak v svoje mesto! Vsak na svoje ozemlje!«+ 37 Tako je kralj umrl. Odnesli so ga v Samaríjo in ga tam pokopali. 38 Ko so prali njegov bojni voz ob samaríjskem vodnem zbiralniku, so psi lizali njegovo kri in prostitutke so se tam umivale.* Zgodilo se je tako, kot je govoril Jehova.+

39 O drugih dogodkih iz Ahábovega življenja – o vseh njegovih delih, o slonokoščeni+ palači, ki jo je sezidal, in o vseh mestih, ki jih je zgradil – piše v kroniki Izraelovih kraljev. 40 Ko je Aháb umrl*,+ je za njim zakraljeval njegov sin Ahazíja.+

41 V četrtem letu vladanja Izraelovega kralja Ahába je na Judovem zakraljeval Asov sin Józafat.+ 42 Józafat je bil star 35 let, ko je postal kralj, in v Jeruzalemu je vladal 25 let. Njegova mama je bila Azúba, Šilhíjeva hči. 43 V vsem je posnemal svojega očeta Asa+ in ni odstopal od tega. Delal je, kar je prav v Jehovovih očeh.+ Toda višave* niso bile odstranjene in z njih se je še vedno dvigoval dim žrtev, ki jih je ljudstvo tam darovalo.+ 44 Józafat je bil v miru z Izraelovim kraljem.+ 45 O drugih dogodkih iz Józafatovega življenja – o njegovih vojaških zmagah in njegovem vojskovanju – piše v kroniki Judovih kraljev. 46 Poleg tega je iz dežele odstranil še tiste tempeljske prostitute,+ ki so ostali od dni njegovega očeta Asa.+

47 Takrat v Edómu+ niso imeli kralja. Vlogo kralja je opravljal namestnik.+

48 Józafat je naredil tudi taršíške ladje*, da bi šle v Ofír po zlato.+ Toda ker so se v Ezjón Géberju razbile, niso izplule.+ 49 Takrat je Ahábov sin Ahazíja predlagal Józafatu, da bi njegovi možje pluli skupaj z Józafatovimi, toda Józafat ni hotel.*

50 Potem je Józafat umrl+ in pokopali so ga poleg njegovih prednikov v Davidovem mestu, v mestu njegovega praočeta. Za njim je zakraljeval njegov sin Jorám.+

51 V 17. letu vladanja Judovega kralja Józafata je nad Izraelom v Samaríji zakraljeval Ahábov sin Ahazíja.+ Vladal je dve leti. 52 Delal je to, kar je slabo v Jehovovih očeh. Posnemal je svojega očeta,+ svojo mamo+ in Nebátovega sina Jeroboáma, ki je Izraelce navajal na greh.+ 53 Služil je Baalu+ in se mu klanjal. Žalil je Izraelovega Boga Jehova,+ tako kot je to počel njegov oče.