Apostolska dela

10 V Cezareji je živel Kornelij, ki je bil stotnik* v tako imenovani Italski kohorti*. 2 Kornelij je bil veren človek. On in vsi, ki so živeli v njegovi hiši, so častili* Boga. Revnim je velikokrat pomagal z darovi in je nenehno goreče molil k Bogu. 3 Nekega dne je okoli 15. ure*+ imel videnje. Jasno je videl, kako je Božji angel prišel k njemu in ga poklical: »Kornelij!« 4 Kornelij je ves prestrašen strmel vanj in vprašal: »Kaj želiš, gospod?« On pa mu je rekel: »Bog je slišal tvoje molitve, videl je tvoje darove revnim in te ima v mislih.+ 5 Zato pošlji zdaj nekaj svojih ljudi v Jopo, da pripeljejo k tebi moškega, ki mu je ime Simon, kličejo pa ga Peter. 6 Nastanjen je pri strojarju* Simonu, ki ima hišo ob morju.« 7 Angel je zatem odšel, Kornelij pa je takoj poklical k sebi dva svoja služabnika in vernega vojaka iz svojega spremstva. 8 Potem ko jim je vse povedal, jih je poslal v Jopo.

9 Naslednji dan so nadaljevali pot in so se že bližali mestu, ko je šel Peter okoli poldneva* na strešno teraso, da bi molil. 10 Toda postal je zelo lačen in je hotel nekaj pojesti. Ko pa so mu pripravljali hrano, je padel v zamaknjenost.+ 11 Zagledal je odprta nebesa in videl, da od tam prihaja nekaj podobnega veliki platneni ponjavi, ki se jo drži za njene štiri vogale in spušča na zemljo. 12 Na njej so bile vsakovrstne štirinožne živali, plazilci* in ptice. 13 Zatem mu je neki glas naročil: »Peter, vstani! Zakolji in jej!« 14 Peter pa je rekel: »Gospod, tega ne morem narediti. Še nikoli nisem jedel nič omadeževanega in nečistega.«+ 15 Glas je spet, že drugič, govoril z njim: »Kar je Bog očistil, ne imej več za nečisto.« 16 Glas se je zaslišal še tretjič, potem pa je bilo vse skupaj v trenutku vzeto v nebesa.

17 Peter je bil še vedno zmeden glede tega, kaj pomeni to videnje, ko so moški, ki jih je poslal Kornelij, našli Simonovo hišo in so že stali pred vrati.+ 18 Zaklicali so in vprašali, ali je tam nastanjen Simon, znan tudi kot Peter. 19 Ko je Peter še premišljeval o videnju, mu je Božji duh+ rekel: »Glej! Trije moški te iščejo. 20 Pojdi dol in brez pomislekov odidi z njimi, saj sem jih jaz poslal.« 21 Peter je torej šel dol k njim in jim rekel: »Jaz sem tisti, ki ga iščete. Kaj vas je pripeljalo sem?« 22 Odgovorili so: »Pošilja nas stotnik Kornelij,+ ki je pravičen človek, ima strahospoštovanje do Boga in je na dobrem glasu med vsemi Judi. Bog mu je po svetem angelu naročil, naj te pokliče k sebi domov in prisluhne temu, kar imaš povedati.« 23 Peter jih je povabil noter in poskrbel, da so prenočili v hiši kot njegovi gostje.

Naslednji dan se je pripravil za pot in odšel z njimi, z njim pa je šlo tudi nekaj bratov iz Jope. 24 Dan pozneje je prispel v Cezarejo. Kornelij jih je seveda pričakoval in je že zbral svoje sorodnike in dobre prijatelje. 25 Ko je Peter šel v hišo, mu je Kornelij prišel naproti, pokleknil pred njim in se mu poklonil. 26 Toda Peter ga je dvignil in mu rekel: »Vstani! Tudi jaz sem samo človek.«+ 27 Medtem ko se je pogovarjal s Kornelijem, je vstopil in našel zbranih veliko ljudi. 28 Rekel jim je: »Dobro veste, da Judu ni dovoljeno družiti se z Nejudom ali pa iti k njemu na obisk.+ Toda Bog mi je pokazal, da ne smem nobenega človeka imeti za omadeževanega ali nečistega.+ 29 Zato sem brez ugovarjanja prišel, ko ste poslali pome. Zdaj pa bi rad vedel, zakaj ste hoteli, da pridem k vam.«

30 Kornelij je odgovoril: »Pred štirimi dnevi sem ob tem času, ob 15. uri*, molil tukaj v svoji hiši. Naenkrat pa se je pred menoj pojavil neki moški v svetlem oblačilu. 31 Rekel je: ‚Kornelij, Bog je uslišal tvojo molitev in ni pozabil tvojih darov za revne. 32 Zato pošlji v Jopo po Simona, ki ga kličejo Peter. Nastanjen je v hiši strojarja* Simona pri morju.‘+ 33 Takoj zatem sem poslal po tebe in ti si bil tako prijazen, da si prišel. Zdaj pa smo vsi zbrani tukaj pred Bogom Jehovom*, da slišimo vse, kar ti je zapovedal govoriti.«

34 Peter je takrat rekel: »Zdaj pa mi je res jasno, da Bog ni pristranski,+ 35 ampak da sprejema vsakega, ki ima strahospoštovanje do njega in dela, kar je prav, ne glede na to, iz katerega naroda prihaja.+ 36 Izraelcem je sporočil dobro novico o miru+ po Jezusu Kristusu – novico, da je on Gospod vseh ljudi.+ 37 Saj veste, o čem se je govorilo najprej v Galileji+ in zatem po vsej Judeji, potem ko je Janez oznanjal o krstu. 38 Govorilo se je o Jezusu iz Názareta, ki ga je Bog mazilil s svetim duhom+ in mu dal moč. Potoval je po deželi, delal dobro in ozdravljal vse, ki jih je imel Hudič v oblasti.+ Vse to je lahko naredil, ker je bil z njim Bog.+ 39 In mi smo priče vsemu, kar je delal v judovski deželi in Jeruzalemu. Toda obesili so ga na kol* in ubili. 40 Bog ga je tretji dan+ obudil in mu omogočil, da se je pokazal, 41 pa ne vsemu ljudstvu, ampak pričam, ki jih je Bog vnaprej določil, in sicer nam, ki smo z njim jedli in pili, potem ko je vstal od mrtvih.+ 42 Prav tako nam je ukazal, naj ljudstvu oznanimo in temeljito pričujemo,+ da je on tisti, ki ga je Bog določil za sodnika živih in mrtvih.+ 43 O njem so pričevali vsi preroki.+ Govorili so, da bodo vsakemu, ki veruje vanj, po njegovem imenu odpuščeni grehi.«+

44 Ko je Peter še govoril o tem, je na vse, ki so poslušali Božjo besedo, prišel sveti duh.+ 45 Judovski verniki*, ki so prišli s Petrom, so bili presenečeni, ker je bil brezplačni dar, sveti duh, izlit tudi na ljudi iz drugih narodov. 46 Slišali so jih namreč govoriti v tujih jezikih in poveličevati Boga.+ Peter je takrat rekel: 47 »Ti ljudje so tako kot mi prejeli svetega duha. Ali torej lahko kdo reče, da se ne morejo krstiti z vodo?«+ 48 Nato je zapovedal, naj se dajo krstiti v imenu Jezusa Kristusa.+ Potem so ga prosili, naj ostane še nekaj časa.