Četrta Mojzesova knjiga
9 Prvi mesec+ v drugem letu po odhodu Izraelcev iz egiptovske dežele je Jehova v sinajski pustinji govoril z Mojzesom in mu rekel: 2 »Izraelci naj pripravijo pashalno* žrtev+ ob predpisanem času.+ 3 Pripravite jo torej ob predpisanem času, 14. dan tega meseca ob mraku*. Pripravite jo v skladu z vsemi odredbami in predpisanimi postopki, ki veljajo zanjo.«+
4 Tako je Mojzes Izraelcem naročil, naj pripravijo pashalno* žrtev. 5 Ob mraku* 14. dne prvega meseca so v sinajski pustinji pripravili pashalno* žrtev. Izraelci so naredili vse, kar je Jehova zapovedal Mojzesu.
6 Nekateri pa tisti dan niso mogli pripraviti pashalne* žrtve, saj so bili nečisti, ker so se dotaknili mrliča.+ Zato so še isti dan šli k Mojzesu in Aronu+ 7 in rekli Mojzesu: »Nečisti smo, ker smo se dotaknili mrliča. Zakaj naj bi bili prikrajšani za to, da bi darovali Jehovu ob predpisanem času skupaj z drugimi Izraelci?«+ 8 Mojzes jim je odgovoril: »Počakajte, da slišim, kaj bo glede vas zapovedal Jehova.«+
9 Nato je Jehova Mojzesu rekel: 10 »Izraelcem reci: ‚Tudi če je kdo od vas ali vaših potomcev nečist, ker se je dotaknil mrliča,+ ali pa je daleč stran na potovanju, naj vseeno pripravi pashalno* žrtev Jehovu. 11 Pripravi naj jo ob mraku* 14. dne drugega meseca+ in jo jé skupaj z nekvašenim kruhom in grenkimi zelišči.+ 12 Ničesar od nje naj ne pušča do jutra+ in nobene kosti naj ji ne zlomi.+ Pripravi naj jo v skladu z vsemi odredbami glede pashe*. 13 Toda če človek, ki je čist oziroma ni na potovanju, ne pripravi pashalne* žrtve, mora biti usmrčen*,+ ker ni daroval Jehovu ob predpisanem času. Za svoj greh mora odgovarjati.
14 Če med vami živi kakšen tujec, naj tudi on pripravi pashalno* žrtev Jehovu.+ Pripravi naj jo po odredbah glede pashe in po predpisanem postopku, ki velja zanjo.+ Za vse vas, tako za tujca kot za domačina, naj velja ista odredba.‘«+
15 Tisti dan, ko so postavili sveti šotor,+ je ta šotor, v katerem je bila Skrinja Pričevanja*, pokril oblak. Od večera do jutra je nad svetim šotorom svetil kot ogenj.+ 16 Tako je bilo ves čas: čez dan je bil nad njim oblak, ki pa je ponoči svetil kot ogenj.+ 17 Kadar koli se je oblak dvignil iznad šotora, so se Izraelci takoj odpravili na pot+ in tam, kjer je oblak obstal, so se Izraelci utaborili.+ 18 Na Jehovov ukaz so se odpravljali na pot in na Jehovov ukaz so postavljali tabor.+ Vse dokler je oblak ostal nad svetim šotorom, so ostali utaborjeni. 19 Kadar je oblak ostal nad svetim šotorom veliko dni, so Izraelci ubogali Jehovovo zapoved in se niso odpravili na pot.+ 20 Včasih je oblak ostal nad šotorom le nekaj dni. Izraelci so na Jehovov ukaz ostali utaborjeni in na Jehovov ukaz so se odpravili na pot. 21 Včasih je oblak ostal samo od večera do jutra, in ko se je zjutraj dvignil, so se odpravili na pot. Na pot so se odpravili, kadar koli se je oblak dvignil, podnevi ali ponoči.+ 22 Vse dokler je oblak ostal nad svetim šotorom – naj je bilo to dva dneva, mesec dni ali več – so Izraelci ostali utaborjeni in se niso odpravili na pot. Ko pa se je dvignil, so se odpravili. 23 Na Jehovov ukaz so postavljali tabor in na Jehovov ukaz so se odpravljali na pot. Ubogali so Jehova, kot je Jehova zapovedal po Mojzesu.