Evangelij po Marku
5 Nato so prispeli na drugo stran jezera v deželo Gerazencev.+ 2 Takoj ko je Jezus stopil iz čolna, je od grobov prišel k njemu moški, ki je bil pod oblastjo hudobnega* duha. 3 Živel je med grobovi in do takrat ga še nikomur ni uspelo tako zvezati, da se ne bi osvobodil, niti z verigo ne. 4 Večkrat je že bil v okovih in zvezan z verigami, pa je verige vedno potrgal in okove zlomil. Nihče ni bil dovolj močan, da bi ga obvladal. 5 Poleg tega se je noč in dan potikal po grobovih in gorah ter vpil in se tolkel s kamni. 6 Ko pa je že od daleč zagledal Jezusa, je pritekel k njemu in se mu poklonil.+ 7 Nato je glasno zavpil: »Kaj hočeš od mene, Jezus, Sin Najvišjega Boga? Prisezi mi pri Bogu, da me ne boš mučil!«+ 8 Jezus mu je namreč že prej rekel: »Pojdi iz tega človeka, ti hudobni* duh.«+ 9 Zdaj pa ga je vprašal: »Kako ti je ime?« Odgovoril mu je: »Ime mi je Legija*, ker nas je veliko.« 10 Jezusa je kar naprej prosil, naj duhov ne pošlje iz dežele.+
11 Na gori pa se je pasla velika čreda svinj.+ 12 Zato so ga duhovi prosili: »Dovoli nam, da gremo v svinje.« 13 Takoj ko jim je Jezus to dovolil, so odšli iz človeka in šli v svinje. Čreda kakih 2000 svinj se je pognala čez rob prepada v jezero in v njem utonila. 14 Pastirji pa so zbežali ter o vsem tem poročali v mestu in na podeželju. In ljudje so prihajali gledat, kaj se je zgodilo.+ 15 Ko so prišli k Jezusu in videli človeka, ki je bil prej obseden od legije demonov, da sedi oblečen in je pri zdravi pameti, so se prestrašili. 16 Poleg tega so jim očividci pripovedovali o tem, kaj se je zgodilo človeku, ki je bil obseden od demonov, in kaj svinjam. 17 Zato so Jezusa začeli prositi, naj odide iz njihovih krajev.+
18 Ko je stopal v čoln, ga je moški, ki je bil prej obseden od demonov, začel prositi, da bi lahko šel z njim.+ 19 Toda Jezus mu tega ni dovolil, ampak mu je naročil: »Pojdi domov k svojim sorodnikom in jim povej vse, kar je Jehova* naredil zate, in kako usmiljen je bil s teboj.« 20 Človek je odšel in začel v Deseteromestju razglašati vse, kar je Jezus naredil zanj, in vsi so se čudili.
21 Jezus se je s čolnom spet odpeljal na drugo stran jezera. Ko je bil še ob jezeru, se je pri njem zbralo veliko ljudi.+ 22 Takrat je prišel Jaír, eden od predstojnikov sinagoge. Ko je zagledal Jezusa, je pred njim padel na kolena+ 23 in mu večkrat proseče rekel: »Moja hčerkica je zelo bolna*. Pridi, prosim, in položi nanjo roke,+ da bo ozdravela in živela.« 24 Jezus je odšel z njim in sledila mu je množica ljudi ter se gnetla okoli njega.
25 Bila pa je tam tudi ženska, ki je 12 let krvavela+ 26 in je že veliko pretrpela od mnogih zdravnikov. Porabila je vsa svoja sredstva, pa ji ni bilo nič boljše, ampak samo še slabše. 27 Ko je slišala, kaj so ljudje govorili o Jezusu, se mu je med množico od zadaj približala in se dotaknila njegovega vrhnjega oblačila.+ 28 Govorila si je namreč: »Če se le dotaknem njegovih vrhnjih oblačil, bom ozdravela.«+ 29 Krvavenje se ji je v trenutku ustavilo in v telesu je začutila, da je ozdravljena svoje mučne bolezni.
30 Tudi Jezus je takoj pri sebi zaznal, da je iz njega šla moč,+ zato se je v množici obrnil in vprašal: »Kdo se je dotaknil mojih vrhnjih oblačil?«+ 31 Toda njegovi učenci so mu rekli: »Saj vidiš, da se ljudje gnetejo okoli tebe, ti pa sprašuješ, kdo se te je dotaknil.« 32 Kljub temu se je Jezus oziral naokoli, da bi videl, kdo je to naredil. 33 Ker pa je ženska vedela, kaj se ji je zgodilo, je vsa prestrašena trepetaje prišla do njega, padla na kolena in mu povedala vso resnico. 34 Jezus ji je rekel: »Moja hči, tvoja vera te je ozdravila. Pojdi v miru,+ saj si zdaj ozdravljena svoje mučne bolezni.«+
35 Ko je še govoril, so prišli nekateri iz hiše predstojnika sinagoge s sporočilom: »Tvoja hčerka je umrla. Zakaj bi še nadlegoval Učitelja?«+ 36 Jezus je to slišal in je predstojniku sinagoge rekel: »Ne boj se, samo veruj.«+ 37 Nikomur ni dovolil, da bi šel z njim, razen Petru, Jakobu in Jakobovemu bratu Janezu.+
38 Prišli so do predstojnikove hiše. Tam je vladala zmeda, ljudje so jokali in vpili od žalosti.+ 39 Ko je Jezus vstopil, jim je rekel: »Zakaj jokate in povzročate takšen hrup? Deklica ni umrla, ampak spi.«+ 40 Ko je to rekel, so se mu začeli posmehovati. On pa je vse poslal ven, vzel s seboj dekličine starše in tiste, ki so bili z njim, ter vstopil v prostor, v katerem je bila deklica. 41 Prijel jo je za roko in ji rekel »Talíta kúmi«, kar v prevodu pomeni »Deklica, rečem ti, vstani!«.+ 42 Deklica je takoj vstala in začela hoditi. (Stara je bila 12 let.) Ko se je to zgodilo, so bili od velikega navdušenja vsi iz sebe. 43 On pa jim je večkrat naročil*, naj tega nikomur ne povedo.+ Rekel jim je še, naj dajo deklici jesti.