Razodetje Janezu
1 To je razodetje*, ki ga je Bog dal+ Jezusu Kristusu, da bi svojim sužnjem+ pokazal, kaj se mora v kratkem zgoditi. Jezus je poslal svojega angela in po njem to v znamenjih predstavil meni, Janezu,+ ki sem Božji* suženj. 2 Jaz sem pričeval za Božjo besedo in za sporočilo*, ki ga je oznanjal Jezus Kristus, da, pričeval sem za vse, kar sem videl. 3 Srečen tisti, ki na glas bere besede tega prerokovanja, in srečni tisti, ki temu prisluhnejo in izpolnjujejo to, kar je v njem zapisano.+ Določeni čas je namreč blizu.
4 Jaz, Janez, pišem sedmim občinam,+ ki so v provinci Aziji.
Prejmite nezasluženo dobroto in mir od »tistega, ki je, ki je bil in ki prihaja«+ ter od sedmih duhov,+ ki so pred njegovim prestolom, 5 in od Jezusa Kristusa, ki je »Zvesta priča«,+ »prvorojenec izmed mrtvih«+ in »Vladar nad kralji zemlje«.+
Njemu, ki nas ljubi+ in ki nas je s svojo krvjo osvobodil naših grehov+ 6 (on nas je tudi naredil za kralje+ in za duhovnike+ svojemu Bogu in Očetu), da, njemu naj gresta slava in moč na večne čase. Amen.
7 Prihaja z oblaki+ in videli ga bodo vsi, tudi tisti, ki so ga prebodli. Zaradi njega se bodo od žalosti tolkli po prsih vsi narodi* na zemlji.+ Da, amen.
8 »Jaz sem Alfa in Omega*,«+ govori Bog Jehova*, »tisti, ki je, ki je bil in ki prihaja, Vsemogočni.«+
9 Jaz, Janez, vaš brat, ki kot Jezusov sledilec+ ravno tako kot vi vztrajam,+ prenašam preganjanje*+ in bom skupaj z vami kraljeval,+ sem zato, ker sem govoril o Bogu in pričeval za Jezusa, pristal na otoku Pátmos. 10 Po navdihnjenju sem se znašel v Gospodovem dnevu. Za seboj sem zaslišal močan glas, podoben zvoku trobente, 11 ki mi je rekel: »To, kar vidiš, napiši v zvitek in ga pošlji sedmim občinam: v Efez,+ Smirno,+ Pêrgamon,+ Tiatíro,+ Sárde,+ Filadélfijo+ in Laodikéjo.«+
12 Obrnil sem se, da bi videl, kdo mi je govoril. In ko sem se obrnil, sem zagledal sedem zlatih svečnikov,+ 13 sredi njih pa nekoga, ki je bil podoben sinu človekovemu.+ Nosil je oblačilo, ki mu je segalo do stopal, in čez prsi je bil prevezan z zlatim trakom. 14 Lasje na njegovi glavi so bili beli kakor bela volna, kakor sneg, in njegove oči so bile kakor ognjen plamen.+ 15 Njegove noge so bile kakor v peči razžarjen čisti baker+ in njegov glas je bil podoben zvoku deročih voda. 16 V desnici je imel sedem zvezd+ in iz njegovih ust je prihajal oster, dolg dvorezen meč.+ Njegov obraz je bil kakor sonce, kadar sije najmočneje.+ 17 Ko sem ga videl, sem se zgrudil k njegovim nogam kakor mrtev.
On pa je name položil svojo desnico in rekel: »Ne boj se. Jaz sem Prvi+ in Zadnji+ 18 in tisti, ki je živ.+ Bil sem mrtev,+ toda zdaj sem živ in bom živel vso večnost.+ Imam ključe smrti in groba*.+ 19 Zapiši torej to, kar si videl, to, kar se zdaj dogaja, in to, kar se bo zgodilo po tem. 20 Sveta skrivnost sedmih zvezd, ki si jih videl v moji desnici, in sedmih zlatih svečnikov je: sedem zvezd predstavlja angele sedmih občin, sedem svečnikov pa predstavlja sedem občin.+