Pismo Hebrejcem
9 Prejšnja zaveza je imela predpise glede svete službe in svoje zemeljsko svetišče,+ 2 in sicer šotor. V njegovem prvem prostoru sta bila svečnik+ in miza z daritvenimi hlebci.+ Ta prostor se je imenoval Sveto.+ 3 Za drugo zaveso+ je bil prostor, imenovan Najsvetejše.+ 4 V njem sta bili zlata kadilnica+ in Skrinja zaveze,+ ki je bila v celoti pozlačena+ in v kateri so bili zlati vrč z mano,+ Aronova vzbrstela palica+ in plošči+ zaveze. 5 Na Skrinji sta bila veličastna keruba, ki sta zasenčevala spravni pokrov*.+ Vendar zdaj ni čas, da bi o tem podrobno govorili.
6 Odkar je bilo vse to narejeno, so v prvi prostor šotora redno vstopali duhovniki, da so opravljali svete naloge.+ 7 Toda v drugi prostor je enkrat letno+ vstopil samo veliki duhovnik in s seboj je moral prinesti tudi kri.+ To kri je daroval zase+ in za grehe, ki jih je ljudstvo+ storilo iz nevednosti. 8 Na podlagi vsega tega sveti duh razodeva, da pot v Najsvetejše* ni bila odprta, vse dokler je stal prvi šotor.+ 9 Ta šotor je ponazoritev tega, kar obstaja zdaj.+ V skladu s to ureditvijo se še vedno opravljajo daritve in žrtvovanja,+ ki pa človeku, ki jih daruje,* ne morejo dati popolnoma čiste vesti.+ 10 Te daritve in žrtvovanja so povezana le s hrano, pijačo in raznimi obrednimi umivanji.+ To so bila zakonska določila, ki so se nanašala na fizične stvari+ in so bila ljudem naložena do časa, določenega za to, da se stvari uredijo.
11 Kristus je prišel kot veliki duhovnik, da bi omogočil dobre stvari, ki jih zdaj že imamo. Toda on je vstopil v večji in popolnejši šotor, ki ni narejen z rokami in ni na zemlji. 12 Enkrat za vselej je vstopil v Najsvetejše* in nam omogočil večno odrešitev*.+ Toda ni vstopil s krvjo kozlov in mladih bikov, ampak z lastno krvjo.+ 13 S krvjo kozlov in bikov+ ter s pepelom telice se je posvetilo tiste, ki so bili oskrunjeni, tako da so postali obredno čisti.+ 14 Kristus pa je po delovanju večnega duha samega sebe neomadeževanega daroval Bogu. Koliko bolj bo zato Kristusova kri+ očistila našo vest praznih* del,+ da bi lahko služili* živemu Bogu.+
15 Prav zato je Kristus posrednik nove zaveze,+ da bi tisti, ki so bili poklicani, prejeli obljubo večne dediščine.+ Njegova smrt jim je namreč omogočila, da so z odkupnino+ osvobojeni prestopkov, ki so jih storili pod prejšnjo zavezo. 16 Kadar je namreč sklenjena zaveza z Bogom, mora njen človeški posrednik umreti, 17 saj postane pravno veljavna šele po smrti. Dokler človeški posrednik še živi, zaveza ni veljavna. 18 Zato tudi prejšnja zaveza ni bila vpeljana brez prelitja krvi. 19 Ko je Mojzes celotnemu ljudstvu objavil vse zapovedi, ki so v Zakoniku*, je vzel kri mladih bikov in kozlov ter jo pomešal z vodo. Nato je z izopom*, na katerega je bila privezana živo rdeča* volna, poškropil knjigo* in vse ljudstvo 20 in rekel: »Ta kri potrjuje zavezo, glede katere vam je Bog zapovedal, da se je držite.«+ 21 Tudi šotor in vse posode za sveto* službo je poškropil s krvjo.+ 22 Da, glede na Zakonik* se skoraj vse stvari očiščuje s krvjo+ in brez prelitja krvi ni odpuščanja.+
23 Zato je bilo treba simbolne podobe+ tega, kar je v nebesih, očistiti s krvjo živalskih žrtev,+ za nebeške stvari pa so potrebne veliko boljše žrtve. 24 Kristus namreč ni vstopil v Najsvetejše*, ki je narejeno z rokami+ in je le kopija resničnega,+ ampak je vstopil v sama nebesa,+ da zdaj za nas pride pred Boga*.+ 25 Veliki duhovnik vstopa v Najsvetejše* vsako leto,+ vendar ne s svojo krvjo, ampak z živalsko krvjo. Kristusu pa ni treba samega sebe vedno znova darovati. 26 Če bi bilo drugače, bi moral Kristus od nastanka sveta že mnogokrat trpeti. Tako pa se je v zadnjih dneh* te stvarnosti* razodel enkrat za vselej, da bi z žrtvovanjem samega sebe odstranil greh.+ 27 Kakor je ljudem določeno, da umrejo samo enkrat, potem pa se jim sodi, 28 tako je bil tudi Kristus darovan enkrat za vselej, da bi vzel nase grehe mnogih.+ Ko se bo pojavil drugič, se ne bo zaradi tega, da odvzame greh, ampak zato, da reši tiste, ki ga željno čakajo.+