Evangelij po Marku
6 Jezus je od tam skupaj z učenci odpotoval v svoj domači kraj.+ 2 Ko je nastopil šábat*, je začel učiti v sinagogi. Mnogi od teh, ki so ga poslušali, so bili osupli in so se spraševali: »Kje se je ta človek naučil vse to?+ Zakaj je bila takšna modrost dana ravno njemu in kako to, da lahko opravlja takšna mogočna dela?+ 3 Ali ni on tesar,+ Marijin sin+ ter Jakobov,+ Jožefov, Judov in Simonov brat?+ In ali niso njegove sestre* tu, pri nas?« Zato niso hoteli verjeti vanj*. 4 Jezus pa jim je rekel: »Preroka spoštujejo povsod, razen v njegovem domačem kraju, med njegovimi sorodniki in v njegovi lastni hiši.«+ 5 Zato ni tam naredil nobenega mogočnega dela, razen tega, da je na nekaj bolnih položil roke in jih ozdravil. 6 Čudil se je, ker niso imeli vere. Hodil je naokrog po tamkajšnjih vaseh in učil.+
7 Potem je k sebi poklical 12 apostolov in jih začel pošiljati po dva in dva+ ter jim dal oblast nad hudobnimi* duhovi.+ 8 Naročil jim je tudi, naj na pot ne vzamejo ničesar drugega razen palice – ne kruha, ne torbe s hrano, ne denarja* v svojem pasu+ – 9 ter naj si obujejo sandale in naj ne jemljejo dodatnega oblačila*. 10 Rekel jim je še: »V katero koli hišo vstopite, ostanite tam, vse dokler ne odidete iz tistega kraja.+ 11 In v katerem koli kraju vas ne bodo sprejeli ali poslušali, si ob odhodu otresite prah z nog, s čimer boste pokazali, da so bili opozorjeni*.«+ 12 Odšli so torej in ljudem oznanjali, da se morajo pokesati.+ 13 Izgnali so veliko demonov+ ter namazali z oljem mnogo bolnih in jih ozdravili.
14 To je slišal tudi kralj Heród, saj se je povsod govorilo o Jezusu. Ljudje so pravili: »Janez Krstnik* je vstal od mrtvih in zato lahko opravlja mogočna dela.«+ 15 Drugi so govorili: »Elija je.« Spet drugi pa: »Prerok je, tako kot drugi preroki iz preteklosti.«+ 16 Ko je to slišal Heród, je rekel: »To je Janez, ki sem ga obglavil! Vstal je od mrtvih!« 17 Heród je namreč nekaj časa pred tem poslal po Janeza, ga dal prijeti in zvezanega vreči v ječo. To je naredil zaradi Herodiáde, ki je bila prej žena njegovega brata Filipa. Z njo se je namreč poročil,+ 18 Janez pa mu je večkrat rekel: »Ni prav, da si poročen z ženo svojega brata.«+ 19 Zato je Herodiáda Janeza sovražila in ga hotela ubiti, toda ni mogla. 20 Heród se je namreč bal Janeza in ga je ščitil, saj je vedel, da je pravičen in svet človek.+ Kadar ga je poslušal, je bil v veliki zadregi, kaj storiti z njim, pa vendar ga je še naprej rad poslušal.
21 Toda ko je Heród na svoj rojstni dan+ priredil večerjo za višje uradnike, vojaške poveljnike in najuglednejše ljudi iz Galileje, je za Herodiádo napočil primeren čas.+ 22 Vstopila je njena hči in zaplesala. Heródu in tem, ki so z njim jedli za mizo, je bilo dekle všeč, zato ji je kralj rekel: »Prosi me, kar koli želiš, in dal ti bom.« 23 Celo prisegel ji je: »Kar koli me boš prosila, ti bom dal, vse do polovice svojega kraljestva.« 24 Šla je ven in svojo mamo vprašala: »Za kaj naj prosim?« Mama ji je odgovorila: »Za glavo Janeza Krstnika*.« 25 Hči je nemudoma odhitela noter h kralju in mu rekla: »Hočem, da mi pri priči daš na pladnju prinesti glavo Janeza Krstnika.«+ 26 Kralju to niti malo ni bilo všeč,* vendar je zaradi prisege in gostov ugodil njeni prošnji. 27 Zato je enemu od telesnih stražarjev takoj zapovedal, naj prinese Janezovo glavo. Stražar je odšel k Janezu v ječo, ga tam obglavil 28 in prinesel njegovo glavo na pladnju. Dal jo je dekletu, ta pa jo je dala svoji mami. 29 Ko so o tem slišali Janezovi učenci, so prišli, vzeli njegovo truplo in ga položili v grob.
30 Apostoli so se vrnili k Jezusu in mu poročali o vsem, kar so naredili in učili.+ 31 On pa jim je rekel: »Pojdite z menoj na samoten kraj in se malo spočijte.«+ Mnogo ljudi je namreč prihajalo in odhajalo, tako da še jesti niso imeli časa. 32 Odpluli so torej s čolnom na samoten kraj.+ 33 Toda ljudje so jih videli odhajati in mnogi so izvedeli za to, pa so iz vseh mest skupaj peš prihiteli tja in prišli pred njimi. 34 Ko je Jezus stopil iz čolna, je videl veliko množico ljudi. Zasmilili so se mu,+ ker so bili kakor ovce brez pastirja,+ in začel jih je učiti mnoge resnice.+
35 Bilo je že pozno, zato so učenci prišli k njemu in mu rekli: »Ta kraj je odročen, pa še pozno je.+ 36 Reci ljudem, naj gredo na podeželje in v bližnje vasi in si kupijo kaj hrane.«+ 37 On pa jim je rekel: »Vi jim dajte jesti.« Odgovorili so mu: »Ali naj gremo in za 200 denarijev* kupimo kruha ter ga damo ljudem, da bodo lahko jedli?«+ 38 Rekel jim je: »Pojdite pogledat, koliko hlebcev imate!« Ko so preverili, so mu odgovorili: »Pet hlebcev in dve ribi.«+ 39 Nato je vsem ljudem naročil, naj se v skupinah posedejo po travi.+ 40 Posedli so se torej v skupinah po 100 in po 50. 41 Jezus je vzel tistih pet hlebcev in dve ribi, pogledal proti nebu in izrekel molitev*.+ Potem je hlebce razlomil in jih dal učencem, da so jih razdelili ljudem. Tudi tisti dve ribi je razdelil, da je bilo za vse. 42 Tako so se vsi najedli. 43 Učenci so zatem z ostanki kruha napolnili 12 košar, pobrali pa so tudi ostanke rib.+ 44 Hlebce je jedlo 5000 moških.
45 Takoj zatem je Jezus učencem naročil, naj gredo v čoln in se pred njim odpravijo na drugo stran jezera proti Betsájdi, sam pa je razpustil ljudi.+ 46 Ko se je od njih poslovil, je šel na goro molit.+ 47 Bil je že večer in čoln je bil sredi jezera, Jezus pa sam na kopnem.+ 48 Videl je, da se učenci mučijo z veslanjem, ker je veter pihal ravno v nasprotno smer plovbe. Zato je okoli četrte nočne straže* šel k njim, tako da je hodil po jezeru. Toda zdelo se je, kakor da hoče iti mimo njih. 49 Ko so ga videli hoditi po jezeru, so si mislili, da je prikazen, in so začeli vpiti. 50 Vsi so ga namreč videli in se prestrašili. On pa jim je takoj rekel: »Pomirite se! Jaz sem, ne bojte se!«+ 51 Nato je stopil k njim v čoln in veter je ponehal. Nad vsem tem so bili zelo začudeni, 52 saj niso dojeli, kaj je pomenil čudež s hlebci. Njihovo srce tega še vedno ni moglo razumeti.
53 Ko so se odpeljali na drugo stran jezera, so prišli v Genézaret in v bližini zasidrali čoln.+ 54 Toda takoj ko so stopili iz čolna, so ljudje Jezusa prepoznali. 55 Pretekli so vso tisto okolico ter začeli k njemu na nosilih prinašati bolnike. 56 V katero koli vas, mesto ali kraj je prišel, so bolne prinašali na trge in ti so ga prosili, da bi se smeli dotakniti vsaj resic njegovega vrhnjega oblačila.+ Vsi, ki so se jih dotaknili, so ozdraveli.