Izaija
41 »Bodite tiho, otoki, in me poslušajte!*
Narodi, obnovite si moči.
Pristopite k meni in nato spregovorite.+
Zberimo se k sodbi.
2 Kdo je dal moč tistemu, ki prihaja z vzhoda?+
Kdo ga je zato, da bi se izvršila pravica, poklical k sebi*?
Kdo mu izroča narode
in mu daje oblast, da si podredi kralje?+
Kdo jih z njegovim mečem spreminja v prah
in jih z njegovim lokom raznaša naokoli kakor veter slamo?
4 Kdo to dela?
Kdo že od samega začetka kliče rod za rodom?
5 Otoki so to videli in se prestrašili.
Skrajni konci zemlje so vztrepetali.
Zbirajo se skupaj in pristopajo.
6 Vsak pomaga svojemu bližnjemu
in govori svojemu bratu: »Bodi močan.«
7 Rokodelec spodbuja zlatarja+
in tisti, ki s kladivom ravna kovino,
spodbuja tistega, ki kuje na nakovalu,
ter mu glede narejenih spojev pravi: »Dobro je narejeno.«
Zatem kip pribijejo z žeblji, da se ne bi prevrnil.
8 »Toda ti, izraelsko ljudstvo, si moj služabnik,+
ti, Jakobovo ljudstvo, si moj izbranec,+
potomstvo mojega prijatelja Abrahama.+
Rekel sem ti: ‚Ti si moj služabnik.+
Izbral sem te in te nisem zavrgel.+
10 Ne boj se, saj sem jaz s teboj.+
Ne bodi zaskrbljen, saj sem jaz tvoj Bog.+
Okrepil te bom in ti pomagal.+
Trdno te bom držal s svojo pravično desnico.‘
11 Vsi, ki se jezijo nate, bodo osramočeni in ponižani.+
Tisti, ki se bojujejo proti tebi, bodo izginili in bodo pokončani.+
12 Tiste, ki se bojujejo proti tebi, boš iskal, pa jih ne boš našel.
Tisti, ki se vojskujejo proti tebi, bodo izginili, tako bo, kot da ne bi nikoli obstajali.+
13 Jaz, Jehova, tvoj Bog, te namreč držim za desnico
in ti govorim: ‚Ne boj se. Jaz ti bom pomagal.‘+
14 Ne boj se, Jakobovo ljudstvo, ti črviček*,+
ne boj se, izraelsko ljudstvo. Jaz ti bom pomagal,« govori Jehova, tvoj Odkupitelj,+ Sveti Izraelov.
Mlatil boš gore in jih drobil,
hribe boš spreminjal v pleve*.
17 »Ubogi in revni iščejo vodo, vendar je ni.
Od žeje se jim je osušil jezik.+
Jaz, Jehova, jih bom uslišal.+
Jaz, Izraelov Bog, jih ne bom zapustil.+
Pustinjo bom spremenil v močvirje,
sušno deželo v vodne izvire.+
V sušni ravnici bom posadil brinovo* drevo
pa tudi jêsen in cipreso,+
20 da bo vse ljudstvo videlo in spoznalo,
da bo imelo v mislih in razumelo,
da sem s svojo roko to naredil jaz, Jehova,
da sem to ustvaril jaz, Sveti Izraelov.«+
21 »Predstavite svoj primer,« govori Jehova.
»Predložite svoje dokaze,« govori Jakobov kralj.
22 »Predložite dokaze in nam povejte, kaj se bo zgodilo.
Povejte nam, kaj se je zgodilo v preteklosti,
da bomo lahko o tem razmislili* in ugotovili, kako se bo vse skupaj izšlo.
Ali pa nam razodenite, kaj se bo še zgodilo.+
Naredite nekaj, ali dobro ali slabo,
da bomo osupnili, ko bomo to videli.+
Vsak, ki se odloči, da vas bo častil, je nagnusen.+
26 Kdo je o tem govoril že od začetka, da bi mi vedeli,
ali od davnih časov, da bi lahko rekli ‚Prav ima‘?+
Res, nihče ni tega razglasil.
Nihče ni tega oznanil.
Nihče vas ni slišal kaj reči.«+
27 Jaz sem prvi, ki sem Síonu rekel: »Glej, to se bo zgodilo!«+
V Jeruzalem bom poslal glasnika dobre novice.+
28 Gledal sem, vendar ni bilo nikogar.
Med njimi ni bilo nobenega svetovalca.
Čeprav sem jih vedno znova spraševal, mi ni nihče odgovoril.
Njihova dela so nekoristna.
Njihove ulite podobe* so kakor veter, kakor nekaj ničvrednega.+