Job
16 Job je odgovoril:
2 »Veliko podobnega sem že slišal!
Vi niste nobeni tolažniki!+
3 Ali bo kdaj konec praznih besed*?
Elifáz, zakaj mi tako odgovarjaš?
4 Tudi jaz bi lahko govoril kot vi.
5 Ampak jaz tega ne bi naredil. Raje bi vas s svojimi besedami okrepil,
potolažil bi vas, da bi občutili olajšanje.+
8 Poleg tega me je zgrabil in drugi to vidijo,
saj moja shujšanost pričuje proti meni.
9 V svoji jezi me je raztrgal, do mene goji sovraštvo.+
Ko me vidi, škriplje z zobmi.
Prebada me s svojimi očmi, kakor da bi bil moj nasprotnik.+
10 Ljudje na široko odpirajo usta, kot bi me hoteli požreti,+
prezirljivo me udarjajo po licih,
v velikem številu se zbirajo proti meni.+
12 Živel sem brez skrbi, toda on me je vrgel ob tla, da sem se raztreščil;+
zgrabil me je za tilnik in me zdrobil,
postavil me je sebi za tarčo.
14 Sem kakor zid, ki ga neprestano predira,
vame se zaganja kakor vojak.
16 Moj obraz je rdeč od joka,+
veke mi prekriva gosta tema,
17 čeprav s svojimi rokami nisem nikomur škodoval
in je moja molitev čista.
18 O zemlja, ne prekrivaj moje krvi!+
Naj se moje vpitje nikoli ne konča!
19 Že zdaj imam v nebesih pričo;
tisti, ki lahko pričuje zame, je na višavah.