Davidova pesem.
108 Moje srce je neomajno, o Bog.
Z vsem srcem bom pel in te hvalil z glasbili.+
2 Zbudite se, o strunska glasbila, tudi ti, o harfa!+
Prebudil bom zoro.
3 Hvalil te bom med ljudstvi, o Jehova,
hvalnice ti bom pel med narodi.
4 Tvoja vdana ljubezen je velika, sega do neba,+
in tvoja zvestoba sega do oblakov.
5 Bodi poveličan nad nebo, o Bog,
tvoja slava naj bo nad vso zemljo!+
6 Reši nas s svojo desnico in mi odgovori,
da bi bili osvobojeni tvoji ljubljeni.+
7 Bog je v svoji svetosti govoril:
»Veselil se bom, ko bom Síhem+ dal v dediščino svojemu ljudstvu,
ko mu bom odmeril Sukótsko dolino.+
8 Gileád+ je moj pa tudi Manáse,
Éfraim je moja čelada.+
Juda je moja poveljniška palica.+
9 Moáb je moj umivalnik.+
Na Edóm bom vrgel svojo sandalo.+
Nad Filistejo bom zmagoslavno vzklikal.«+
10 Kdo me bo pripeljal do utrjenega mesta?
Kdo me bo privedel vse tja do Edóma?+
11 Ali ne ti, o Bog, ki si nas do zdaj zavračal,
ti, naš Bog, ki ne spremljaš več naših čet?+
12 V stiski smo, pomagaj nam!+
Zaman je namreč pričakovati rešitev od ljudi.+
13 Od Boga bomo prejeli moč,+
on bo poteptal naše nasprotnike.+