Jeremija
38 Matánov sin Šefatjá, Pašhúrjev sin Gedalíja, Šelemjájev sin Juhál+ in Malkijájev sin Pašhúr+ so slišali, da je Jeremija vsemu ljudstvu rekel: 2 »Jehova govori: ‚Kdor bo ostal v tem mestu, bo umrl od meča, lakote in kuge*.+ Kdor pa se bo predal* Kaldejcem, bo ostal živ – rešil si bo življenje*.‘+ 3 Jehova pravi: ‚To mesto bo zagotovo izročeno vojski babilonskega kralja in on ga bo zavzel.‘«+
4 Vodilni možje so zatem rekli kralju: »Prosimo te, daj usmrtiti tega človeka,+ ker s svojim govorjenjem zbija moralo* vojakom, ki so ostali v tem mestu, in vsem drugim ljudem. Temu ljudstvu ne želi dobrega*, ampak nesrečo.« 5 Kralj Zedekíja jim je odgovoril: »Naredite z njim, kar želite. Z ničimer vam ne morem tega preprečiti.«
6 Tako so prijeli Jeremija in ga z vrvmi spustili v vodni zbiralnik kraljevega sina* Malkijája na Stražarskem dvorišču.+ Toda ker v zbiralniku ni bilo vode, ampak samo blato, se je Jeremija začel pogrezati.
7 Etiopijec Ebedméleh,+ ki je bil dvorjan* in je služil v kraljevi palači, je slišal, da so Jeremija vrgli v vodni zbiralnik. Kralj je takrat sedel pri Benjaminovih vratih,+ 8 zato je Ebedméleh šel iz kraljeve palače tja, da bi govoril z njim. Rekel mu je: 9 »O moj gospod kralj, to, kar so tisti možje naredili preroku Jeremiju, ni prav. Vrgli so ga v vodni zbiralnik in tam bo umrl od lakote, saj v mestu ni več kruha.«+
10 Kralj je Etiopijcu Ebedmélehu ukazal: »Vzemi od tu 30 mož in potegni preroka Jeremija iz vodnega zbiralnika, preden umre.« 11 Tako je Ebedméleh vzel s seboj može in odšel v prostor pod zakladnico v kraljevi palači.+ Tam so vzeli nekaj ponošenih oblačil in starih cunj in jih nato z vrvmi spustili k Jeremiju v vodni zbiralnik. 12 Ebedméleh je Jeremiju rekel: »Prosim, položi si ta oblačila in cunje pod pazduhe, da te ne bodo vrvi odrgnile.« Jeremija je naredil, kar mu je naročil. 13 Potem so ga z vrvmi potegnili gor in ga tako spravili iz vodnega zbiralnika. Jeremija je ostal zaprt na Stražarskem dvorišču.+
14 Kralj Zedekíja je poslal sporočilo preroku Jeremiju, naj pride k njemu k tretjemu vhodu, ki je v Jehovovi hiši. Jeremiju je takrat rekel: »Rad bi te nekaj vprašal. Ničesar mi ne prikrij.« 15 Jeremija mu je odgovoril: »Če ti povem resnico, me boš zagotovo dal usmrtiti. In če ti dam nasvet, me ne boš poslušal.« 16 Zato mu je kralj Zedekíja na skrivaj prisegel: »Pri Jehovu, živem Bogu, ki je meni in tebi dal življenje, prisegam, da te ne bom usmrtil in da te ne bom predal možem, ki te hočejo ubiti.«
17 Jeremija je nato Zedekíju rekel: »Izraelov Bog Jehova, Bog nad vojskami, pravi: ‚Če se boš predal* višjim uradnikom babilonskega kralja, boš ostal živ in to mesto ne bo požgano. Tebi in tvojemu dvoru bo prizaneseno s smrtjo.+ 18 Toda če se ne boš predal* višjim uradnikom babilonskega kralja, bodo Kaldejci dobili to mesto in ga požgali.+ Tudi ti jim ne boš ubežal.‘«+
19 Kralj Zedekíja je zatem Jeremiju rekel: »Strah me je Judov, ki so prebežali h Kaldejcem. Če bi me Kaldejci prepustili njim, bi bili ti mogoče okrutni do mene.« 20 Toda Jeremija mu je rekel: »Ne bodo te prepustili njim. Prosim te, ubogaj Jehova, naredi, kar ti govorim. Potem se ti ne bo zgodilo nič slabega in boš ostal živ. 21 Toda če se jim ne boš hotel predati*, se bo zgodilo to, kar mi je Jehova razkril: 22 Glej, vse ženske, ki so ostale v palači Judovega kralja, peljejo ven k višjim uradnikom babilonskega kralja.+ Ženske govorijo:
‚Možje, ki si jim zaupal*, so te zavedli in premagali.+
Povzročili so, da so se tvoje noge pogreznile v blato,
zdaj pa so se umaknili.‘
23 Vse tvoje žene in sinove peljejo ven h Kaldejcem. Ne boš jim ubežal. Babilonski kralj te bo ujel+ in zaradi tebe bo to mesto požgano.«+
24 Zedekíja je zatem Jeremiju rekel: »Z nikomer ne govori o tem, drugače boš umrl. 25 Vodilni možje bodo mogoče slišali, da sem govoril s teboj, in bodo prišli k tebi ter ti rekli: ‚Povej nam, prosimo, kaj si rekel kralju. Ničesar nam ne prikrivaj, pa te ne bomo usmrtili.+ Kaj ti je rekel kralj?‘ 26 Takrat jim odgovori: ‚Kralja sem prosil, naj me ne pošlje nazaj v Jonatanovo hišo, ker bi tam umrl.‘«+
27 Vsi vodilni možje so kasneje prišli k Jeremiju in ga zaslišali. Jeremija jim je povedal, kar mu je kralj ukazal, naj jim reče. Potem mu niso nič več rekli, saj ni nihče slišal, o čem sta se pogovarjala. 28 Jeremija je ostal na Stražarskem dvorišču+ do dneva, ko je bil Jeruzalem zavzet. Ob zavzetju Jeruzalema+ je bil še vedno tam.