Druga knjiga kraljev

23 Kralj je poslal po vse judovske in jeruzalemske starešine.+ Ko so se zbrali pri njem, 2 je skupaj z vsemi Judovci, Jeruzalemčani, duhovniki in preroki – z vsem ljudstvom, od prvega do zadnjega – odšel v Jehovovo hišo. Tam jim je bral vse, kar je bilo zapisano v knjigi+ zaveze,+ ki so jo našli v Jehovovi hiši.+ 3 Stal je pri stebru in sklenil* zavezo pred Jehovom,+ da bo ubogal Jehova in se z vsem srcem in dušo* ravnal po njegovih zapovedih, opominih in odredbah, tako da bo izpolnjeval zavezo, zapisano v tej knjigi. Vse ljudstvo se je s to zavezo strinjalo.+

4 Nato je kralj velikemu duhovniku Hilkíju,+ drugim duhovnikom in vratarjem zapovedal, naj iz Jehovovega templja odnesejo vso opremo, narejeno za Baala, za sveti kol*+ in za vso vojsko nebesnih teles. Vse to je potem zažgal zunaj Jeruzalema na kidrónskih terasah, pepel pa odnesel v Betel.+ 5 Umaknil je duhovnike tujih bogov, ki so jih Judovi kralji postavili, da bi na višavah* v Judovih mestih in v okolici Jeruzalema zažigali daritve. Poleg njih je umaknil tudi tiste, ki so zažigali daritve Baalu, soncu, luni, ozvezdjem zodiaka in vsej vojski nebesnih teles.+ 6 Sveti kol*,+ ki je bil v Jehovovi hiši, je odnesel v Kidrónsko dolino na obrobje Jeruzalema. Tam ga je sežgal+ in zdrobil v prah, prah pa raztresel po grobovih preprostih ljudi.+ 7 Poleg tega je tempeljskim prostitutom+ porušil bivališča, ki so jih imeli v Jehovovi hiši. V njih so ženske tkale platno za šotorska svetišča, v katerih so častili sveti kol*.

8 Vse duhovnike je pripeljal iz Judovih mest ter od Gébe+ do Beeršébe+ oskrunil* višave*, na katerih se je dvigoval dim žrtev, ki so jih ti duhovniki tam darovali. Porušil je tudi višave, ki so bile pred vrati mestnega poglavarja Jozueta, in sicer na levi strani, ko je človek vstopil v mesto. 9 Duhovniki višav* niso služili pri Jehovovem oltarju v Jeruzalemu,+ jedli pa so nekvašeni kruh s svojimi brati. 10 Oskrunil* je tudi Tófet,+ ki je v Hinómovi dolini*,+ da ne bi nihče več mogel svojega sina ali hčere žrtvovati v ognju* Mólohu.+ 11 Prepovedal je, da bi skozi sobo* dvorjana Netána Méleha, ki je bila v stebrišču, v Jehovovo hišo vodili konje, ki so jih Judovi kralji posvetili soncu. Bojne vozove, posvečene soncu,+ pa je sežgal. 12 Poleg tega je porušil oltarje, ki so jih Judovi kralji postavili na strehi+ Áhazove zgornje sobe, in oltarje, ki jih je Manáse postavil na obeh dvoriščih Jehovove hiše.+ Oltarje je zdrobil, njihov prah pa raztresel po Kidrónski dolini. 13 Oskrunil* je višave*, ki so bile nasproti Jeruzalemu, na južni* strani Gore pogube*, in ki jih je Izraelov kralj Salomon zgradil Astárti, gnusni boginji Sidóncev, Kémošu, gnusnemu bogu Moábcev, in Milkómu,+ gnusnemu bogu Amóncev.+ 14 Razbil je svete stebre in posekal svete kole*,+ mesto, kjer so stali, pa je napolnil s človeškimi kostmi. 15 Porušil je tudi oltar v Betelu in višavo*, ki jo je zgradil Nebátov sin Jeroboám in je Izraelce navajala na greh.+ Ko je porušil oltar in višavo, je višavo sežgal in jo zdrobil v prah, sežgal pa je tudi sveti kol*.+

16 Ko se je Josíja obrnil in zagledal grobove na gori, je ukazal, naj iz grobov vzamejo kosti. Kosti je sežgal na oltarju in ga s tem oskrunil*. Zgodilo se je tako, kot je Jehova vnaprej napovedal po svojem preroku.+ 17 Nato je Josíja vprašal: »Kaj pa tisti nagrobnik tam? Čigav je tisti grob?« Ljudje iz mesta so mu odgovorili: »To je grob Božjega preroka z Judovega,+ ki je napovedal to, kar si zdaj naredil z betelskim oltarjem.« 18 Rekel je: »Pustite ga pri miru. Naj nihče ne premika njegovih kosti.« Zato niso premikali ne njegovih kosti ne kosti preroka, ki je prišel iz Samaríje.+

19 Josíja je tudi po samaríjskih mestih odstranil vsa svetišča na višavah*,+ ki so jih postavili Izraelovi kralji, da bi žalili Boga. Z njimi je naredil isto kot z višavo v Betelu.+ 20 Na oltarjih je žrtvoval vse duhovnike višav*, ki so tam služili, in tudi sežgal človeške kosti.+ Zatem se je vrnil v Jeruzalem.

21 Kralj je nato vsemu ljudstvu zapovedal: »Praznujte pasho*+ v čast svojemu Bogu Jehovu, kot je zapisano v tej knjigi zaveze.«+ 22 Takšna pasha* se ni praznovala od časa, ko so v Izraelu sodili sodniki, niti v času Izraelovih in Judovih kraljev.+ 23 Toda v 18. letu vladanja kralja Josíja so takšno pasho* v čast Jehovu praznovali v Jeruzalemu.

24 Josíja je odstranil tudi spiritistične medije*, vedeževalce,+ hišne bogove,+ nagnusne malike* in vse druge gnusne stvari, ki jih je bilo mogoče videti v Judovi deželi in v Jeruzalemu. To je naredil, da bi izpolnil navodila iz Zakonika*,+ ki so bila zapisana v knjigi, ki jo je duhovnik Hilkíja našel v Jehovovi hiši.+ 25 Pred njim pa tudi za njim ni bilo takšnega kralja, kot je bil on, ki bi se vrnil k Jehovu in mu služil z vsem srcem, vso dušo*+ in vso močjo skladno s celotnim Mojzesovim Zakonikom*.

26 Toda Jehova je bil še naprej zelo jezen na Judovo ljudstvo zaradi vseh žaljivih reči, ki jih je počel Manáse, da bi ga žalil.+ 27 Jehova je rekel: »Judovo ljudstvo bom odgnal izpred svojih oči,+ tako kot sem odgnal Izraelovo ljudstvo.+ Zavrgel bom to mesto, ki sem ga izbral, Jeruzalem, in hišo, za katero sem rekel: ‚Ta kraj bo v čast mojemu imenu.‘«+

28 O drugih dogodkih iz Josíjevega življenja, o vsem, kar je naredil, piše v kroniki Judovih kraljev. 29 V njegovih dneh se je faraon Ného, egiptovski kralj, odpravil k reki Évfrat, da bi se srečal z asirskim kraljem. Kralj Josíja je šel v napad proti Néhu. Ko pa ga je Ného pri Megídu zagledal, ga je ubil.+ 30 Mrtvega Josíja so njegovi možje odpeljali na vozu iz Megída v Jeruzalem in ga tam pokopali v njegovem grobu. Nato je ljudstvo mazililo njegovega sina Joaháza in ga tako postavilo za kralja.+

31 Joaház+ je bil star 23 let, ko je zakraljeval, in v Jeruzalemu je vladal tri mesece. Njegova mama je bila Hamutála,+ hči Jeremija iz Líbne. 32 Delal je, kar je slabo v Jehovovih očeh. Ravnal je povsem tako kot njegovi predniki.+ 33 Faraon Ného+ ga je v Ríbli+ v hamátski deželi dal v ječo, tako da ni več vladal v Jeruzalemu, Judovi deželi pa je naložil kazen 100 talentov* srebra in en talent* zlata.+ 34 Poleg tega je za kralja namesto Josíja postavil njegovega sina Eljakíma in ga preimenoval v Jojakíma. Joaháza pa je odpeljal v Egipt+ in tam je Joaház tudi umrl.+ 35 Jojakím je dal faraonu zahtevano srebro in zlato. Da pa bi mu to lahko dal, je moral ljudstvu naložiti davek. Od vsakega je zahteval, da prinese določeno količino srebra in zlata, da bi ga dal faraonu Néhu.

36 Jojakím+ je bil star 25 let, ko je zakraljeval, in v Jeruzalemu je vladal 11 let.+ Njegova mama je bila Zebúda, hči Pedajája iz Rúme. 37 Delal je, kar je slabo v Jehovovih očeh.+ Ravnal je povsem tako kot njegovi predniki.+