Apostolska dela

24 Čez pet dni je v Cezarejo prišel veliki duhovnik Ananíja+ z nekaj judovskimi starešinami in javnim govornikom* po imenu Tertúl. Upravitelju province+ so predstavili svojo obtožbo proti Pavlu. 2 Ko so Tertúlu dali besedo, je začel obtoževati Pavla. Rekel je:

»Velespoštovani Feliks! Po tvoji zaslugi uživamo velik mir in zaradi tvoje preudarnosti se v tem narodu izvajajo reforme. 3 To vedno in povsod priznavamo z največjo hvaležnostjo. 4 Nočem te še naprej zadrževati, zato te prosim, da nam v svoji prijaznosti le za trenutek prisluhneš. 5 Ugotovili smo namreč, da je ta človek prava nadloga*,+ da med Judi po vsem svetu neti upore+ in da je vodja ločine Nazaréčanov.+ 6 Poleg tega je skušal oskruniti tempelj in zato smo ga prijeli.+ 7 ——* 8 Ko ga boš zaslišal, se boš lahko tudi sam prepričal, da so naše obtožbe resnične.«

9 Takrat so se mu tudi Judje pridružili v napadu na Pavla in zatrjevali, da je vse to res. 10 Nato je upravitelj province pokimal Pavlu, naj spregovori, in Pavel je rekel:

»Dobro vem, da že vrsto let sodiš temu narodu, zato sem vesel, da se lahko zagovarjam+ pred teboj. 11 Sam lahko preveriš, da ni minilo več kot 12 dni, odkar sem šel v Jeruzalem častit Boga.+ 12 Niso me videli, da bi se v templju s kom prepiral niti da bi v sinagogah ali kje drugje v mestu ljudi nagovarjal k množičnemu zbiranju. 13 Za svoje obtožbe proti meni ti ne morejo predložiti nobenih dokazov. 14 Priznam pa, da živim skladno z vero*, ki ji moji tožniki pravijo ločina, in da skladno z njo služim* Bogu svojih praočetov.+ Verjamem vse, kar je določeno v Zakoniku* in zapisano v Preroških spisih.+ 15 Enako kot ti možje tudi jaz upam, da bo Bog obudil v življenje+ tako pravične kot nepravične.+ 16 Zaradi tega si stalno prizadevam, da bi imel čisto vest pred Bogom in pred ljudmi.+ 17 Zdaj pa sem se po več letih vrnil v Jeruzalem, da bi svojemu narodu prinesel denarno pomoč*+ in daroval žrtve Bogu. 18 Bil sem ravno sredi teh opravkov in obredno očiščen, ko so me našli v templju.+ Okoli sebe nisem zbiral ljudi niti nisem povzročal težav. Tam je bilo nekaj Judov iz province Azije, 19 in če me imajo res česa obtožiti, bi morali biti tu pred teboj in predstaviti svojo obtožbo.+ 20 Ali pa naj ti možje, ki so tukaj, povedo, kaj so ugotovili, ko se mi je sodilo pred sanhedrínom. Naj povedo, kaj sem narobe naredil, 21 razen tega, da sem med sojenjem zavpil: ‚Danes se mi sodi pred vami, ker verjamem v vstajenje mrtvih!‘«+

22 Toda Feliks je precej dobro poznal dejstva glede te Poti*,+ zato je prekinil obravnavo in možem rekel: »O tej vaši zadevi se bom odločil, ko bo prišel vojaški poveljnik Lízija.« 23 Nato je stotniku naročil, naj Pavla obdržijo v priporu, vendar naj mu pustijo nekaj svobode. Naročil je tudi, naj Pavlovim prijateljem dovolijo, da mu priskrbijo to, kar potrebuje.

24 Nekaj dni pozneje je Feliks pripeljal ženo Druzílo, ki je bila Judinja. Poslal je po Pavla in mu prisluhnil, ko je govoril o veri v Kristusa Jezusa.+ 25 Ko pa je govoril o tem, kar je prav, o samoobvladanju in o času, ko bo Bog sodil ljudem,+ se je Feliks prestrašil. »Za zdaj pojdi,« je rekel Pavlu, »ko bom imel drugič čas, pa bom spet poslal pote.« 26 Feliks je upal, da bo od Pavla dobil podkupnino, zato je velikokrat poslal ponj in se z njim pogovarjal. 27 Po dveh letih je Feliksa nasledil Pórcij Fest. Takrat je bil Pavel še vedno v priporu, saj ga Feliks ni izpustil, ker se je želel prikupiti Judom.+