Prvo pismo Korinčanom
1 Jaz, Pavel, ki me je Kristus Jezus po Božji volji poklical za apostola,+ pišem to pismo skupaj z našim bratom Sosténom. 2 To pismo pišem Božji občini, ki je v Korintu,+ vam, ki ste posvečeni kot učenci Kristusa Jezusa+ in poklicani za svete*, pa tudi vsem, ki vsepovsod priznavajo Gospoda Jezusa Kristusa,+ njihovega in našega Gospoda.
3 Naj vam Bog, naš Oče, in Gospod Jezus Kristus izkažeta nezasluženo dobroto in naklonita mir.
4 Svojemu Bogu se vedno zahvaljujem za to, da vam je po Kristusu Jezusu izkazal nezasluženo dobroto. 5 Ker ste eno* s Kristusom, ste vsega prejeli v obilju – tudi to, da ste povsem usposobljeni oznanjevati Božjo besedo in imate o njej veliko spoznanja+ – 6 saj trdno verjamete sporočilu o Kristusu.+ 7 Tako niste prikrajšani prav za noben dar, medtem ko željno pričakujete razodetje našega Gospoda Jezusa Kristusa.+ 8 Bog vam bo pomagal, da boste ostali trdni vse do konca, da se vam na dan našega Gospoda Jezusa Kristusa+ ne bi moglo nič očitati. 9 Bog, ki vas je poklical, da bi bili eno* z njegovim Sinom Jezusom Kristusom, našim Gospodom, je zvest Bog.+
10 Zdaj pa vas, bratje, v imenu našega Gospoda Jezusa Kristusa spodbujam: v tem, kar govorite, bodite soglasni in med vami naj ne bo razdorov,+ ampak bodite povsem enotni v mislih in načinu razmišljanja.+ 11 Nekateri iz Hlóine družine so mi namreč glede vas, moji bratje, sporočili, da so med vami nesoglasja. 12 To vam pravim zato, ker nekateri od vas govorijo »Jaz sem Pavlov«, drugi »Jaz sem Apólov«,+ tretji »Jaz sem Kefov*«, nekateri pa »Jaz sem Kristusov«. 13 Ali je Kristus razdeljen? Ali je bil Pavel za vas pribit na kol? Ali ste se dali krstiti v Pavlovem imenu? 14 Hvaležen sem Bogu, da razen Krispa+ in Gaja+ nisem krstil nikogar od vas, 15 tako da nihče ne more reči, da je bil krščen v mojem imenu. 16 Saj res, krstil sem tudi Stefanájeve domače.+ Sicer pa se ne spomnim, da bi krstil še koga drugega. 17 Kristus me namreč ni poslal krščevat, ampak razglašat dobro novico,+ pa ne z učenimi* besedami, saj bi v tem primeru Kristusov mučilni kol* postal nekoristen.
18 Sporočilo o mučilnem kolu* je namreč tistim, ki so na poti v uničenje, neumnost,+ nam, ki smo na poti v rešitev, pa je izraz Božje moči.+ 19 V Svetih spisih namreč piše: »Modrost modrih bom uničil in znanje pametnih bom zavrgel.«+ 20 Kje v tej stvarnosti* so modri ljudje? Kje pismouki*? Kje tisti, ki radi razpravljajo? Ali ni Bog dokazal, da je modrost tega sveta neumnost? 21 Ljudje tega sveta zaupajo lastni modrosti+ in zaradi tega niso spoznali Boga.+ Zato se je Bogu zdelo dobro, da po sporočilu, ki ga oznanjujemo in se mnogim zdi neumno,+ reši verujoče. V tem se kaže Božja modrost.
22 Judje namreč prosijo za znamenja+ in Grki iščejo modrost, 23 mi pa oznanjamo Kristusa, pribitega na kol – nekaj, kar je Judom zelo težko sprejeti,* za druge narode pa je neumnost.+ 24 Tistim, ki so poklicani, tako Judom kot Grkom, pa je Kristus izraz Božje moči in modrosti.+ 25 To, kar je od Boga in je v očeh ljudi neumno, je modrejše od ljudi in to, kar je od Boga in je v očeh ljudi šibko, je močnejše od ljudi.+
26 Bratje, saj lahko na lastnem primeru vidite, da Bog ni poklical mnogo takih, ki so modri po človeških merilih,+ niti mnogo mogočnih, niti mnogo plemenitih po rodu*,+ 27 ampak je izbral to, kar na tem svetu velja za neumno, da bi osramotil modre. Izbral je to, kar na tem svetu velja za šibko, da bi osramotil to, kar je močno.+ 28 Izbral je to, kar na tem svetu velja za ničvredno in je prezirano, to, kar velja za nepomembno, da bi uničil to, kar velja za pomembno.+ 29 Vse to je naredil zato, da se pred njim ne bi hvalil noben človek. 30 Omogočil vam je, da ste postali učenci Kristusa Jezusa, ki nam je odkril Božjo modrost. Po Jezusu pa smo lahko tudi pravični+ in posvečeni+ ter osvobojeni z odkupnino.+ 31 Tako se lahko uresniči to, kar piše v Svetih spisih: »Kdor se hvali, naj se hvali z Jehovom*.«+