Druga Samuelova knjiga
24 Jehova se je spet zelo razjezil na Izraelce,+ ko je bil David nahujskan z besedami: »Pojdi, preštej+ Judovce in druge Izraelce!«+ 2 Kralj je torej vojaškemu poveljniku Joábu,+ ki je bil z njim, naročil: »Prosim, pojdi po vseh Izraelovih rodovih, od Dana do Beeršébe,+ in popiši ljudstvo*, da bom vedel, koliko ga je.« 3 Toda Joáb je kralju rekel: »Moj gospod kralj, naj tvoj Bog Jehova stokrat pomnoži to ljudstvo in naj tvoje oči to vidijo. Ampak moj gospod kralj, zakaj želiš narediti nekaj takega?«
4 Vendar kralj ni hotel poslušati Joába in vojaških poveljnikov in tako je njegova beseda obveljala. Joáb in vojaški poveljniki so torej šli od kralja, da bi popisali izraelsko ljudstvo.+ 5 Prečkali so Jordan in taborili pri Aroêrju+ pa tudi južno* od mesta, ki je sredi doline*, nato pa so se odpravili proti ozemlju Gadovcev in proti Jazêrju.+ 6 Potem so šli v Gileád+ in v deželo Tahtím Hodší, nato pa nadaljevali pot do Dan Jáana in zavili proti Sidónu.+ 7 Zatem so šli v utrjeno mesto Tir+ ter v vsa hivéjska+ in kanaánska mesta. Pot so sklenili v Beeršébi,+ ki leži v Négebu+ na Judovem. 8 Tako so prehodili vso deželo in se po 9 mesecih in 20 dneh vrnili v Jeruzalem. 9 Joáb je število popisanega ljudstva izročil kralju. V Judovem rodu je bilo 500.000 z mečem oboroženih vojakov, v drugih Izraelovih rodovih pa jih je bilo 800.000.+
10 Toda Davidu se je, potem ko je preštel ljudstvo, začela oglašati vest*.+ Jehovu je rekel: »Zelo sem grešil,+ ker sem to naredil. Jehova, prosim te, odpusti meni, svojemu služabniku, ta greh,+ saj sem ravnal zelo nespametno.«+ 11 Ko je David zjutraj vstal, je Jehova naročil preroku Gadu,+ Davidovemu vidcu: 12 »Pojdi k Davidu in mu reci: ‚Jehova pravi: »Na izbiro ti dajem tri kazni. Izberi, s katero naj te kaznujem.«‘«+ 13 Gad je prišel k Davidu in mu rekel: »Ali naj v tvojo deželo pride sedem let lakote?+ Ali bi raje tri mesece bežal pred svojimi nasprotniki, ki bi te zasledovali?+ Ali pa bi raje videl, da tvojo deželo tri dni pesti kuga?+ Dobro premisli, kaj naj odgovorim tistemu, ki me je poslal.« 14 David je Gadu odgovoril: »V hudi stiski sem. Raje vidim, da pademo v roke Jehovu,+ saj je on zelo usmiljen.+ Samo da ne padem v človekove roke!«+
15 Jehova je poslal kugo,+ da bi pestila izraelsko ljudstvo od jutra do določenega časa. Zaradi nje je od Dana do Beeršébe+ umrlo 70.000 ljudi.+ 16 Ko je angel iztegnil roko proti Jeruzalemu, da bi usmrtil njegove prebivalce, je postalo Jehovu žal zaradi poslane nesreče.+ Zato je angelu, ki je pobijal med ljudstvom, rekel: »Dovolj je! Spusti svojo roko!« Jehovov angel je bil takrat blizu mlatišča Jebuséjca+ Arávna.+
17 Ko je David zagledal angela, ki je pobijal ljudstvo, je rekel Jehovu: »Jaz sem grešil, jaz sem ravnal narobe. Toda kaj so naredile te ovčice?+ Prosim, naj tvoja roka kaznuje mene in rodbino mojega očeta.«+
18 Gad je tisti dan prišel k Davidu in mu rekel: »Pojdi na mlatišče Jebuséjca Arávna in tam postavi oltar Jehovu.«+ 19 David je torej šel gor, tako kot mu je rekel Gad in kot je zapovedal Jehova. 20 Ko je Arávna pogledal dol in videl prihajati kralja in njegove ljudi, je pohitel ven, padel pred kraljem na kolena in se priklonil do tal. 21 Arávna je vprašal: »Moj gospod kralj, zakaj si prišel k meni?« David mu je odgovoril: »Od tebe bi rad kupil mlatišče in na njem zgradil Jehovu oltar, da bi se šiba med ljudstvom ustavila.«+ 22 Toda Arávna mu je rekel: »Moj gospod kralj, vzemi ga in daruj, kar želiš. Tu je govedo za žgalno daritev, kot les za kurjavo pa vzemi mlatilne* sani in vprego za govedo. 23 O kralj, vse to ti podarjam.« Arávna je kralju še zaželel: »Naj ti bo tvoj Bog Jehova naklonjen.«
24 Toda kralj je Arávnu rekel: »Ne, to hočem kupiti od tebe. Svojemu Bogu Jehovu nočem darovati žgalnih žrtev, ki me nič ne stanejo.« Tako je David kupil mlatišče in govedo za 50 šeklov* srebra.+ 25 Tam je zgradil oltar+ Jehovu ter daroval žgalne in mirovne žrtve. Jehova je uslišal prošnje glede dežele+ in šiba v Izraelu je bila ustavljena.