Jezusovo življenje in služba

Pouk o usmiljenju

JEZUS je morda še vedno v Nainu, kjer je pred kratkim obudil sina vdove, ali pa je že odšel v bližnje mesto. Farizej Simon je želel pobliže spoznati človeka, ki dela takšna izredna dela. Zato je povabil Jezusa na pojedino.

Podobno kot je Jezus sprejel povabilo, da je z davkarji in grešniki, se tudi tokrat odzove, ker želi izkoristiti to priložnost za pričevanje vsem prisotnim. Ko stopi v Simonovo hišo, pa mu ne izkažejo prisrčne pozornosti, ki so jo gostje običajno deležni.

Če hodiš po prašnih cestah Galileje, postanejo v sandale obute noge vroče in umazane. Zato je običaj, da se iz gostoljubnosti gostom umije noge s hladno vodo. Toda Jezusu ob njegovem prihodu ne umijejo nog, pa tudi s poljubom mu dobrodošlice nihče ne zaželi. Čeprav je v navadi, mu ne dajo niti olja za njegove lase.

Ko gostje ležijo pri mizi in jedo, v sobo tiho vstopi nepovabljena ženska. V mestu je znana po nemoralnem življenju. Verjetno je slišala za Jezusove nauke in za njegovo vabilo ‘vsem, ki naporno delajo in so obremenjeni, da pridejo k njemu in jih bo poživil.’ To, kar je videla in slišala, je naredilo nanjo tako globok vtis, da je sedaj poiskala Jezusa.

Žena stopi k Jezusu, ki leži pri mizi, in poklekne k njegovim nogam. Solze, ki padajo na njegove noge, briše s svojimi lasmi. Vzame tudi posodo dišečega olja, in medtem ko nežno poljublja njegove noge, zliva nanje to olje. Simon opazuje to z neodobravanjem. »Ko bi bil ta prerok,« razmišlja pri sebi, »bi vedel, kdo je ženska, ki se ga dotika: in kakšna je; vedel bi da je grešnica.«

Ker Jezus spozna njegove misli, mu reče: »Simon, rad bi ti nekaj povedal.«

»Učitelj, povej!« pravi ta.

»Neki upnik je imel dva dolžnika,« prične Jezus. »Eden mu je bil dolžan petsto denarjev, drugi pa petdeset. Ker nista mogla plačati, je dolg obema odpustil. Kateri izmed njiju ga bo bolj ljubil?«

»Zdi se mi, da tisti, kateremu je več odpustil«, reče Simon ravnodušno, ker se mu vprašanje ne zdi pomembno.

»Prav si presodil,« odvrne Jezus. Tedaj se je obrnil k ženi in rekel Simonu: »Vidiš to ženo? Ko sem vstopil v tvojo hišo mi nisi ponudil vode za noge; ta pa mi je s solzami močila noge in brisala s svojimi lasmi. Poljubil me nisi; ta pa ni odnehala odkar sem prišel, poljubljati mojih nog. Glave mi nisi mazilil z oljem, ta pa mi je z dišečim oljem mazilila noge.«

Ta ženska je s tem dokazala, da se iz srca kesa zaradi svoje nemoralne preteklosti. Jezus zato zaključi: »Zato ti povem: Odpuščeni so ji mnogi grehi ker je mnogo ljubila; komur se malo odpusti, malo ljubi.«

Jezus nikakor ne opravičuje ali spregleda nemorale. Ta primer predvsem razodeva njegovo sočutje in njegovo razumevanje ljudi, ki v življenju sicer delajo napake, nato pa pokažejo, da jim je žal, in pridejo k Jezusu, da najdejo olajšanje. Za to ženo je pravo osvežilo, ko ji Jezus reče: »Odpuščeni so ti grehi... Tvoja vera te je rešila! Pojdi v miru!« Luka 7:36—50, JP; Matej 11:28—30, NS

◆ Kako je Simon, kot gostitelj sprejel Jezusa?

◆ Kdo je poiskal Jezusa, in zakaj?

◆ Kakšno ponazoritev je Jezus uporabil, in kako jo je razložil?