Zakaj se je tako težko opravičiti?

PARLAMENT ameriške zvezne države Kalifornije je julija 2000 sprejel zakonski osnutek, s katerim naj bi se soudeležence v nesreči oprostilo vsakršne odgovornosti, če bi tistemu, ki je bil v nesreči poškodovan, izkazali sočutje. Zakaj sprejeti tak zakon? Ugotovljeno je bilo, da se vpleteni v nesreče, pri katerih je prišlo do poškodb in materialne škode, pogosto ne želijo opravičiti, da ne bi sodišče tega razumelo, kot da so priznali krivdo. Po drugi strani pa se tisti, ki od drugih pričakujejo takojšnje opravičilo, morda razburijo, in tako lahko iz majhne nesreče nastane velik prepir.

Seveda se vam ni treba opravičevati za nesrečo, za katero niste vi krivi. In včasih je morda modro, da smo previdni glede tega, kaj rečemo. Neki star pregovor pravi: »Kjer je veliko besed, ni brez greha, kdor pa brzda ustne svoje, je razumen.« (Pregovori 10:19; 27:12) Kljub temu pa smo lahko vljudni in pripravljeni pomagati.

Toda ali ni res, da se mnogi nič več ne opravičijo, četudi jim ne grozi tožba? Doma utegne žena potožiti: ‚Moj mož se nikoli za ničesar ne opraviči.‘ Na delovnem mestu se delovodja morda pritožuje: ‚Moji delavci ne priznajo svojih napak in redkokdaj rečejo, da jim je žal.‘ V šoli učitelj mogoče poroča: ‚Otroci niso navajeni reči oprostite.‘

Eden od razlogov, zakaj se človek težko opraviči, je morda strah pred zavrnitvijo. Ker ga skrbi, da mu bodo drugi obrnili hrbet, morebiti ne razkrije svojih pravih čustev. Pravzaprav se lahko prizadeti krivca povsem ogiba in mu s tem zelo oteži spravo.

Naslednji razlog, zakaj se je nekaterim težko opravičiti, je lahko ta, da se premalo zanimajo za občutke drugih. Morda razmišljajo: ‚Z opravičilom ne bom popravil napake, ki sem jo že storil.‘ So pa tudi takšni, ki jim je zaradi morebitnih posledic težko reči, da jim je žal. Sprašujejo se: ‚Ali bom moral za to odgovarjati in bodo od mene zahtevali, da povrnem škodo?‘ Vendar pa je največja ovira, zaradi katere ljudje ne priznajo napake, ponos. Človek, ki je preponosen, da bi dejal »žal mi je«, lahko pravzaprav sklene: ‚Nočem izgubiti svojega ugleda in priznati napako. To bi oslabilo moj družbeni položaj.‘

Naj bo razlog takšen ali drugačen, mnogim se je težko opravičiti. Toda ali se je res tako nujno opravičiti? Kakšne so koristi, če se opravičimo?

[Slika na strani 3]

»Otroci niso navajeni reči oprostite.«

[Slika na strani 3]

‚Moj mož se nikoli ne opraviči.‘

[Slika na strani 3]

»Moji delavci ne priznajo svojih napak.«