9 Kristusova navzočnost (paruzija)

Grški samostalnik parousía dobesedno pomeni »to, da je kdo ali kaj zraven«, izhaja pa iz predloga pará (zraven) in ousía (biti). Beseda parousía se v Krščanskih grških spisih v izvirniku pojavi 24-krat, in sicer v Mateju 24:3, 27, 37, 39; 1. Korinčanom 15:23; 16:17; 2. Korinčanom 7:6, 7; 10:10; Filipljanom 1:26; 2:12; 1. Tesaloničanom 2:19; 3:13; 4:15; 5:23; 2. Tesaloničanom 2:1, 8, 9; Jakobu 5:7, 8; 2. Petrovem 1:16; 3:4, 12; 1. Janezovem 2:28. V Prevodu novi svet je beseda parousía na 22 mestih prevedena z »navzočnost« oziroma »navzoč«, na enem s »so tukaj« in na enem »ko bi bil zopet z vami«.

Sorodni glagol páreimi dobesedno pomeni »biti zraven«. V Krščanskih grških spisih se v izvirniku pojavi 24-krat, in sicer v Mateju 26:50; Luku 13:1; Janezu 7:6; 11:28; Apostolskih delih 10:21, 33; 12:20; 17:6; 24:19; 1. Korinčanom 5:3, 3; 2. Korinčanom 10:2, 11; 11:9; 13:2, 10; Galačanom 4:18, 20; Kološanom 1:6; Hebrejcem 12:11; 13:5; 2. Petrovem 1:9, 12; Razodetju 17:8. Na teh mestih Prevod novi svet besedo páreimi prevaja z »(biti) navzoč«, »biti tukaj«, »priti«, »biti pri/v kom« oziroma odvisno od sobesedila.

Pomen besede parousía postane še jasnejši, če primerjamo 2. Korinčanom 10:10, 11 in Filipljanom 2:12, kjer je prikazano nasprotje med Pavlovo navzočnostjo in odsotnostjo. Tudi iz primerjave parousíe Sina človekovega z »Noetovimi dnevi« v Mateju 24:37–39 je očitno, da ta beseda pomeni »navzočnost«.

V Liddllovem in Scottovem A Greek-English Lexicon, stran 1343, je pod prvo definicijo besede parousía zapisana beseda navzočnost. Podobno tudi v Theological Dictionary of the New Testament (V. zvezek, str. 859) pod podnaslovom »Splošni pomen« piše: »παρουσία [parousía] označuje zlasti aktivno navzočnost.«

Beseda parousía (navzočnost) se razlikuje od grške besede éleusis (prihod), ki se v grškem besedilu pojavi enkrat, in sicer v Apostolskih delih 7:52 kot eleúseos (latinsko advéntu). Besedi parousía in éleusis se ne uporabljata izmenično. V Theological Dictionary of the New Testament (V. zvezek, str. 865) piše, da »izraza [páreimi in parousía] nista nikoli uporabljena za Kristusov prihod v mesu, in beseda παρουσία nikoli ne zaznamuje vrnitve. Zamisel o več kot eni parousíi prvič zasledimo šele v kasnejši Cerkvi [ne pred Justinom (drugo stoletje n. št.)] [. . .] Temeljni pogoj za razumevanje načina razmišljanja prvotnega krščanstva je ta, da se povsem osvobodimo te zamisli [o več kot eni parousíi].«

Israel P. Warren, doktor teologije, je v svojem delu The Parousia (Portland, Maine [1879], str. 12–15) glede pomena te besede napisal naslednje: »Mi smo tisti, ki pogosto govorimo o ‚drugem adventu‘, o ‚drugem prihodu‘ itn., toda v Svetem pismu ni nikjer govora o ‚drugi Paruziji‘. Kakršna koli naj bi že bila njena narava, naj bi bila nekaj posebnega, nekaj, kar se ni zgodilo še nikoli prej in se tudi nikoli več ne bo. Ta njegova navzočnost naj bi bila drugačna in vzvišenejša od vseh drugih njegovih razodevanj človeštvu, tako da bi moralo njeno poimenovanje ustrezno stati samo zase, brez kakršnih koli pridevkov, ki bi ga natančneje določali, torej: NAVZOČNOST.

Iz tega pregleda je razvidno, vsaj tako menim, da niti beseda ‚prihod‘ niti beseda ‚advent‘, ki izvira iz latinščine, nista najboljša izraza za prevod izvirne besede. Ne skladata se z njeno etimologijo, ne ustrezata pomenu glagola, iz katerega izvira, niti ne bi mogla ustrezno nadomestiti natančnejšo besedo ‚navzočnost‘, kadar bi se pač prevajalec odločil zanjo. Tudi njun temeljni pomen ni isti. ‚Prihod‘ in ‚advent‘ izražata predvsem to, da se nam kdo približuje, se premika proti nam, ‚paruzija‘ pa pomeni, da je kdo z nami, ne glede na to, kako je do tega prišlo. Izrazna moč prvih dveh se s prihodom konča, moč slednje pa se z njim začne. Prvi dve besedi izražata gibanje, druga beseda pa stanje. Čas, ki ga pokrivata prvi dve, je omejen, lahko gre le za trenutek, čas, ki ga pokriva zadnja beseda, pa je neomejen. [. . .]

Če bi naši prevajalci s to strokovno besedo ‚paruzija‘ ravnali tako, kot so z besedo ‚baptizma‘ – jo prenesli nespremenjeno – ali pa jo prevedli z njeno točno etimološko ustreznico navzočnost in če bi jo dobro razumeli, tako kot so jo razumeli nekoč, namreč da ni nobene ‚druge Navzočnosti‘, menim, da bi se celotna doktrina razlikovala od današnje. Za izraza ‚drugi advent‘ in ‚drugi prihod‘ sploh ne bi nikoli slišali. Cerkev bi bila poučena, da bi govorila o GOSPODOVI NAVZOČNOSTI kot o sredstvu, ki bo uresničilo njene upe, najsibo v bližnji ali pa daljni prihodnosti – kot o sredstvu, po katerem bi svet postal nov, začelo bi se duhovno in telesno vstajenje, deležni pa bi bili tudi pravice in večne nagrade.«

Tudi v A Greek-English Lexicon of the New Testament and Other Early Christian Literature (W. Bauer, druga angleška izdaja, ki sta jo priredila F. W. Gingrich in F. W. Danker, Čikago in London [1979]) na 630. strani piše, da je parousía »postala uraden izraz za obisk kake visoke osebnosti, še zlasti, ko so kralji in cesarji obiskali kakšno provinco«. V Mateju 24:3 in drugod, na primer v 1. Tesaloničanom 3:13 in 2. Tesaloničanom 2:1, se beseda parousía nanaša na kraljevsko navzočnost Jezusa Kristusa, odkar je bil ta v zadnjih dneh te stvarnosti okronan za Kralja.