Kdaj se prične človeško življenje?

»MOJA biološka mati je bila 17 let stara ter 7 mesecev in pol noseča, ko se je odločila za splav, in sicer z zastrupitvijo ploda s soljo,« je pojasnila Gianna.a In dodala: »Jaz sem tista, ki jo je splavila. Namesto da bi umrla, sem preživela.«

To je pred ameriškim vladnim odborom leta 1996 na razpravi o splavu izjavila 19-letna Gianna. Ko je bila Gianna sedem mesecev in pol v maternici, je bilo jasno, da so bili njeni deli telesa razviti. Najbrž se strinjate, da je bila takrat živo bitje, saj je lahko živela tudi zunaj maternice.

Kaj pa, ko je bila Gianna pet tednov star zarodek in je bila velika en centimeter? Res je, da njeni deli telesa še niso bili povsem razviti, toda temelj za živčni sistem, tudi za možgane, je že obstajal. Njen srček je utripnil 80-krat na minuto in tako pognal kri po žilah. Torej, če je bila Gianna živo bitje pri sedmih mesecih in pol v maternici, ali ni logično sklepati, da je bila tudi pri petih tednih – čeprav še ni bila tako razvita?

Čudež spočetja

Razvoj vseh delov zarodka se prične ob spočetju, ko moška spolna celica oziroma spermij oplodi žensko spolno celico oziroma jajčece. Tehnični napredek omogoča znanstvenikom, da opazujejo neverjetne spremembe, ki se dogajajo v jedru oplojene jajčne celice. Molekule, ki sestavljajo DNK (deoksiribonukleinska kislina) očeta in matere, se združijo in tako nastane človek, ki ni obstajal še nikoli prej.

Iz te prvotne celice začne nastajati povsem izoblikovan človek, kar je resnično osupljiv proces. Ta »gradbeni« projekt določajo naši geni, ki so del DNK. Geni nadzorujejo tako rekoč vse glede nas. Določajo našo višino, obrazne poteze, barvo oči in las ter na tisoče drugih značilnosti.

Ko se prvotna celica deli, se celoten genski zapis kopira v vsako novo celico. Neverjetno je, da je vsaka od teh programirana tako, da se razvije, v katero koli vrsto celice je treba. K temu spadajo srce, možganske celice, kosti, koža in celo steklovina za oči. Prvotna celica je programirana, da se iz nje razvije edinstveni novi človek, zato je razumljivo, da je to velikokrat označeno kot »čudež«.

David Fu-Chi Mark, poznan doktor molekularne biologije, je povedal: »Človeško bitje ima na stopnji ene same celice docela sprogramirano svojo rast in razvoj za vse življenje.« Sklenil je: »Nobenega dvoma ne more biti več, da je sleherni človek popoln unikat že od samega začetka svojega življenja, ob oploditvi.«

Človek v maternici?

Otrok že od samega spočetja v maternici ni le še en del materinega tkiva, temveč človek zase. Za materino telo je tujek. Zelo hitro bi ga zavrnilo, če se v maternici ne bi ustvarilo »zaščitno okolje«. To novo človeško življenje – ločeno od matere z zaščitno ovojnico – ima edinstven DNK.

Nekateri pravijo: Zakaj zdravnik ne bi smel prekiniti nosečnosti, ko pa ženska zaradi kakšnih nepravilnosti spontano splavi veliko oplojenih jajčec? Toda obstaja velika razlika med naključno smrtjo in namernim umorom. V neki južnoameriški državi od 1000 otrok v svojem prvem letu življenja umre 71 otrok. Vendar ali bi bilo sprejemljivo ubiti otroka v njegovem prvem letu starosti samo zaradi tega, ker jih toliko umre prezgodaj? Seveda ne!

Pomenljivo je, da Biblija opisuje človeško življenje, ki obstaja v maternici. Psalmist David je o Bogu napisal: »Zarodek moj so videle tvoje oči, in v knjigo tvojo je bilo vpisano vse to.« (Psalm 139:16) David ni rekel samo »zarodek«, marveč »zarodek MOJ«, s tem pa je pravilno pojasnil, da se je njegovo življenje pričelo ob spočetju, veliko pred njegovim rojstvom. David je po Božjem navdihnjenju tudi razkril, da so se ob spočetju začeli razvijati njegovi deli telesa v skladu z načrtom oziroma podrobno zapisanimi navodili, zaradi katerih je postal človek, kakršen je bil.

Prosimo, bodite pozorni tudi na to, da Biblija ne pravi, da v ženski ob spočetju začne rasti tkivo. Namesto tega piše: »Deček je spočet!« (Job 3:3; poudarili mi.) Glede na ta biblijski stavek je otrok živo bitje že od samega spočetja. Da, takrat se začne človeško življenje.

[Podčrtna opomba]

[Slika na straneh 6, 7]

Pet tednov star človeški zarodek ni košček tkiva – v sebi nosi temelj za razvoj vseh organov odraslega človeka.

(dejanska velikost)