Ali delate preveč?

V ANKETI, ki je leta 2015 v osmih državah potekala med delavci s polnim delovnikom, so mnogi povedali, da jim je težko zadostiti službi in družini. Razlogi za to so bili med drugim vedno večje odgovornosti na delovnem mestu ali doma, rast stroškov in daljši delovnik. V Združenih državah na primer glede na podatke delavci s polnim delovnim časom delajo povprečno po 47 ur na teden. Skoraj vsak peti delavec je rekel, da dela po 60 ur ali več.

V neki drugi anketi, ki je potekala v 36 državah, je več kot četrtina anketirancev rekla, da se jim pogosto zdi, da hitijo celo v prostem času! Tudi za otroke po navadi ni dobro, če so preobremenjeni s preveč dejavnostmi.

Če vedno skušamo narediti več, kot nam čas dopušča, lahko postanemo preobremenjeni – žrtve tako imenovanega »časovnega pritiska«. Toda ali je sploh mogoče živeti bolj uravnovešeno? Kakšno vlogo imajo pri tem naši cilji, prepričanje in odločitve? Najprej razmislimo o štirih razlogih za to, da nekateri delajo preveč.

»Delal sem sedem dni v tednu,« pove Gary, ki je oče dveh otrok. »To sem počel, ker je bilo vedno znova kaj boljšega, kar sem želel dati svojima otrokoma. Želel sem, da bi imela stvari, ki jih sam nisem nikoli imel.« Starši morajo kljub svojim dobrim namenom preiskati svoje prioritete. Nekatere raziskave kažejo, da so tisti, ki pripisujejo veliko pomembnost denarju in gmotnim stvarem, tako odrasli kot otroci, ponavadi manj srečni, manj zadovoljni s svojim življenjem in manj zdravi kakor tisti, ki niso pridobitniško usmerjeni.

Ker bi nekateri starši radi svojim otrokom zagotovili uspeh, sebi in njim natrpajo urnik z raznimi dejavnostmi. V knjigi Putting Family First o takšnih dobronamernih starših piše, da »so podobni vodjem animacije in rekreacije na ladji za križarjenje, ki družinam ponujajo vse polno aktivnosti«.

Oglaševalci nas skušajo prepričati, da smo za marsikaj prikrajšani, če ne kupimo njihovih najnovejših izdelkov. V reviji The Economist piše, da »eksplozija raznoraznih izdelkov daje občutek, da je časa vse manj«, saj se potrošniki v omejenem času, ki jim je na voljo, »težko odločajo, kaj bodo kupili, gledali ali jedli«.

Leta 1930 je eden od vodilnih ekonomistov napovedal, da bo tehnični napredek delavcem omogočil več prostega časa. Zelo se je motil! »Namesto da bi [ljudje delo] končali prej,« pravi Elizabeth Kolbert, ki piše za revijo New Yorker, »najdejo nove stvari, ki jih potrebujejo,« – te pa od njih zahtevajo še več denarja in časa.

Nekateri delavci delajo dolge ure, da ne bi razočarali svojega delodajalca. Na zaposlene lahko pritiskajo tudi sodelavci, s tem da v njih vzbujajo občutek krivde, če ne delajo nadur. Potem je tu še gospodarska negotovost, ki lahko ljudi navede, da so pripravljeni delati nadure ali pa da so stalno na razpolago.

Podobno so lahko starši pod pritiskom, da se prilagodijo hitremu tempu drugih družin. Če se ne prilagodijo, se morda čutijo krive, češ da so svoje otroke za nekaj »prikrajšali«.

Tim, ki živi v Združenih državah, pravi: »Rad sem imel svoje delo in vedno sem delal s polno paro. Menil sem, da se moram dokazati sam sebi.«

Mnogi podobno kot Tim menijo, da sta lastna samopodoba in življenjski tempo zelo povezana. Kakšen je rezultat? »Prezaposlenost je postala statusni simbol,« pove Elizabeth Kolbert, ki smo jo že citirali. Dodaja še: »Bolj si zaposlen, pomembnejši se zdiš.«

Sveto pismo spodbuja k marljivosti in pridnemu delu. (Pregovori 13:4) Spodbuja pa tudi k uravnovešenosti. »Boljše je eno prgišče počitka kakor dve prgišči truda in lovljenja vetra,« piše v Pridigarju 4:6.

Uravnovešeno življenje je dobro za naše duševno in telesno zdravje. Toda ali je res mogoče upočasniti se oziroma manj delati? Je. Razmislite o štirih predlogih:

Normalno si je želeti finančno varnost. Toda koliko denarja je dovolj? Kaj je uspeh? Ali se ta meri le z dohodkom oziroma gmotnimi stvarmi? In kako je s počitkom ali rekreacijo? Tudi kadar se temu nameni preveč časa, je lahko časovni pritisk večji.

Prej omenjeni Tim pove: »Z ženo sva temeljito preiskala svoje življenje in se odločila, da ga bova poenostavila. Naredila sva tabelo, ki je prikazovala najino trenutno stanje in najine nove cilje. Pogovorila sva se o tem, kako so na najino življenje vplivale pretekle odločitve, in o tem, kaj morava narediti, da bi dosegla svoje cilje.«

Sveto pismo nam svetuje, naj nadzorujemo »želje oči«. (1. Janezovo 2:15–17) Takšne želje lahko v posamezniku vzbudijo oglasi. Ženejo ga, da dela dolge ure oziroma da preveč časa ali denarja nameni rekreaciji. Res je, da se vsem oglasom ne boste mogli ogniti. Lahko pa omejite to, koliko jim boste izpostavljeni. Prav tako lahko skrbno razmislite, kaj zares potrebujete.

Ne pozabite, da lahko tudi ljudje, s katerimi se družite, vplivajo na vas. Če se ti vneto ženejo za gmotne dobrine ali če uspeh merijo po gmotnih stvareh, bi bilo morda modro, da si poiščete prijatelje, ki imajo boljše prioritete. V Svetem pismu piše: »Kdor hodi z modrimi, bo postal moder.« (Pregovori 13:20)

Glede svojega dela in glede tega, kaj vam je najpomembnejše, se pogovorite s svojim delodajalcem. In ni se vam treba čutiti krive, ker vaše življenje ni samo služba. V knjigi Work to Live piše: »Tisti, ki si med delom in domom začrtajo mejo ali si tu in tam vzamejo dopust, vedno znova pridejo do zanimivega razodetja: Če ste odsotni, še ni konec sveta.«

Gary, ki smo ga že omenili, je bil finančno dobro preskrbljen, zato se je odločil, da bo zmanjšal število ur na delovnem mestu. »Pogovoril sem se s svojo družino in predlagal, da poenostavimo življenje,« je rekel. »Nato smo postopoma delali korake do tega cilja. Šel sem tudi do delodajalca ter mu predlagal, da bi delal manj dni v tednu, in s tem se je strinjal.«

Možje in žene morajo skupaj preživljati čas in otroci morajo preživljati čas s svojimi starši. Zato se ne trudite dohajati tempa družin, ki so neprestano zaposlene. »Določite si čas za počitek in sprostitev,« predlaga Gary, »in opustite stvari, ki niso tako pomembne.«

Ko ste skupaj z družino, ne dovolite, da bi vas ločevali mobilni telefoni, televizija ali druge naprave. Vsaj enkrat na dan skupaj jejte in se med obrokom pogovarjajte. Če starši upoštevajo te preproste nasvete, se njihovi otroci precej bolje počutijo in tudi v šoli jim gre bolje.

Na koncu se vprašajte: »Kaj si v življenju želim? Kaj želim za svojo družino?« Če si želite srečnejše in smiselnejše življenje, si postavite prioritete, ki odsevajo preizkušeno svetopisemsko modrost.